Potem ko so študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v četrtek protestno izvedli prvi 12-urni bralni maraton Hlapcev Ivana Cankarja, so se jim danes pri branju pridružili tudi študentje vseh drugih fakultet in akademij Univerze v Ljubljani.
Kot so povedali, ima povsem svojevrstna kulturna manifestacija več namenov. "Lahko je razumljena kot nasprotovanje predlaganim vladnim ukrepom, lahko je razumljena kot izraz vsesplošnega nezadovoljstva v državi, kot skrb za prihodnost ali budnica narodu,“ so dejali, a ob tem pozvali udeležence, naj si dogodek vsak interpretira po svoje. Z bralnim maratonom Univerza bere Hlapce so študenti na Trgu republike začeli ob 8. uri zjutraj, trajal pa je vse do 20. ure.
"Nekateri so nam po prejšnjem maratonskem branju očitali, da smo oprani, češ da nam je levica oprala možgane, da ničesar ne delamo in podobno. Mi smo študentje, ki gledamo, kako nam socialna država umira pred očmi! Strah nas je za lastno prihodnost, ne vemo, kaj bo, želimo pa si istih pravic, kot so jih imele generacije pred nami,“ nam je pred parlamentom zaupala študentka AGRFT Urška Sajko, ki se je branja znova udeležila. Pridružili so se ji tudi številni študenti ljubljanskih fakultet, kolegi z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pa so obljubili, da bodo prostor pred parlamentom "okrasili" z domiselnimi karikaturami slovenskih poslancev.
"Danes smo prvič tukaj,“ nam je zaupal Rok Hodej, študent Pravne fakultete v Ljubljani, ki se je branja udeležil samoiniciativno. "Predvsem bi radi opozorili, da šolski sistem ni področje, kjer se lahko varčuje. Hlapci pa so zelo v kontekstu,“ je dejal.
ŠOU: Mladi ne smemo postati pasivni!
Kot so sporočili iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, so se pridružili akciji študentov AGRFT, ker verjamejo, da je sporočilo dramskega dela, ki pravi, da se ne smemo pustiti podrediti, v trenutnih razmerah še kako aktualno. "Za mlade kot nosilce družbenega razvoja in napredka je še posebej pomembno, da nismo pasivni, ampak da družbo soustvarjamo in smo do nje tudi odgovorni. Ne glede na to, ali ukrepe razumemo kot ostre, mile ali kot kompromis, bodo kot celota poslabšali dostopnost do študija in otežili naše osamosvajanje,“ je povedala Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani. Dodala je, da v ŠOU nasprotujejo tudi kakršnim koli rezom v visoko šolstvo in znanost, saj lahko že najmanjši nepremišljen poseg na ti dve področji povzroči veliko in dolgotrajno škodo.
Tudi predsednica Študentskega sveta Univerze v Ljubljani Tanja Knific se strinja, da je visoko šolstvo integralni in vitalni del družbe. "Je temelj za razvoj in obči družbeni, tehnološki in gospodarski napredek. Dolgoročna gospodarska rast je možna le ob napredku znanosti,“ pravi in dodaja, da znanosti in izobraževanja zaradi njune kompleksnosti ni mogoče podrediti trgu, optimalno pa se lahko razvijata le ob spoštovanju avtonomije univerz. "Visoko šolstvo si mora prizadevati za celostno obravnavo študenta kot osebe, ne le za faktografsko znanje in izkušnje, temveč tudi za oblikovanje človeka, ki se zaveda odgovornosti do družbe in svojih državljanskih dolžnosti. Ker na vse to opozarja branje Hlapcev, se Študentski svet Univerze v Ljubljani pridružuje akciji, ki jo organizira AGRFT,“ so odločeni v študentskem svetu.
Kot je znano, Cankar v drami, ki predstavlja vrh njegove dramatike, črpa snov iz časa po deželnozborskih volitvah leta 1907, ko so imeli po zmagi klerikalne stranke največ težav liberalno usmerjeni učitelji. Delo je bilo napisano kot izliv Cankarjevega razburjenja in ogorčenja, tedanja cenzura pa je dramo oklestila na kar 62 mestih, zato do konca prve svetovne vojne ni bila uprizorjena.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.