Slovenija

FOTO: Cerkvici svetega Duha na Javorci znak evropske dediščine

Tolmin, 05. 12. 2017 16.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, je izbrala devet spomenikov, za katere predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine. Med predlaganimi je tudi cerkev svetega Duha na Javorci, ki je edinstven primer secesije, postavili pa so jo v spomin na padle vojake na soški fronti.

Pred uradnim začetkom evropskega leta kulturne dediščine 2018 je neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, izbrala devet spomenikov, za katere predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine.

Med predlaganimi spomeniki posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena je tudi cerkev svetega Duha na Javorci.

Cerkev svetega Duha na Javorci
Cerkev svetega Duha na Javorci FOTO: POP TV

Evropska komisija bo odločitev o spomenikih, ki bodo dobili znak evropske kulturne dediščine, uradno razglasila februarja 2018, slovesna podelitev pa bo marca 2018. Devet spomenikov je bilo izbranih med 25 predlogi, ki so jih predizbirale sodelujoče države članice, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

"Na Občini Tolmin smo z zadovoljstvom in veseljem sprejeli novico, da je nominacija za znak evropske dediščine, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Tolminskim muzejem, obrodila sadove. Vedno smo verjeli, da nosi zgodba cerkvice svetega Duha v Javorci evropsko in univerzalno sporočilo, kar odločitev Evropske komisije samo potrjuje. Odločitev je tudi nagrada za vse obsežno in zahtevno opravljeno delo in obenem spodbuda in motivacija za naloge, ki so pred nami," je povedal župan Občine Tolmin Uroš Brežan.

Spominska cerkev na Javorci je edinstven primer secesije.
Spominska cerkev na Javorci je edinstven primer secesije. FOTO:

Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar pa je dejala, da jo je novica presenetila, ker ni pričakovala, da bo odločitev znana že v začetku decembra. "Sem pa nekako kar upala na to, saj so nas odločevalci pred kratkim pozvali, naj jim pošljemo fotografijo Javorce v večji resoluciji. Izjemno sem vesela, da je bila tokrat kandidatura Javorce, kraja spomina, uspešna. Tudi osebno sem ves čas zagovarjala, da si spominska cerkev v Javorci to zasluži in z razstavo, s katero smo gostovali tudi v tujini, sem želela izpostaviti prav njeno izjemno sporočilnost ter njen pomen za širši evropski prostor," je dodala.

Poleg cerkve na Javorci bodo znak evropske dediščine prejeli tudi leipziške točke glasbene dediščine v Nemčiji, sinagoga na ulici Dohany na Madžarskem, utrdba Cadine iz Italije, koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice v Franciji in Nemčiji, spominski center Sighet iz Romunije, Bois du Cazier iz Belgije, vas Schengen v Luksemburgu in Maastrichtska pogodba iz Nizozemske.

Skupno s tokratnimi je Evropska komisija od leta 2013 z znakom evropske dediščine imenovala 38 spomeniških območij, med drugim tudi slovensko partizansko bolnišnico Franjo.

Namen znaka je povečati ozaveščenost o spomenikih, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope, ter poudariti njihovo evropsko razsežnost z dejavnostmi obveščanja in izobraževanja. Glavni cilj znaka evropske dediščine pa je pri ljudeh okrepiti občutek pripadnosti Evropski uniji.

Cerkvico svetega duha na Javorci si lahko ogledate tudi v naši interaktivni zgodbi o bojiščih soške fronte:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Cerkvica svetega Duha na Javorci je bila zgrajena leta 1916 med divjanjem soške fronte v spomin na padle vojake med prvo svetovno vojno. Postavljena je visoko nad strugo reke Tolminke, z razgledne terase ob cerkvi se odpira pogled na Rdeči rob, verigo tolminsko-bohinjskih gora in okoliških hribov.

Cerkev je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878-1974), tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Geza Jablonszky. Sredi vojne vihre pa so jo posvetili miru.

Spominska cerkev na Javorci je edinstven primer secesije. V spomin na padle vojake vseh narodnosti in kultur so jo v hribih postavili vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Cerkev in njena kulturna krajina tudi v današnjih časih ostajata simbol poziva k spravi in pričata o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje.

Zgradili so jo sami avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti. Obzidje in spodnji del so izdelali iz kamenja, zgornji del konstrukcije pa iz macesnovega lesa. Februarja 1916 so avstro-ogrski vojaki 3. gorske brigade XV. korpusa začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo, dela so se začela 1. marca 1916, 1. novembra istega leta pa so cerkev že predali namenu.

Nad vhodnimi vrati v cerkvico je napis: "Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916." Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX (mir). Okolico cerkvice krasijo tudi grbi dvajseterice dežel, ki so sestavljale Avstro-Ogrsko.

Na hrastovih ploščah v notranjosti je vžganih 2564 imen na okoliških bojiščih padlih avstro-ogrskih vojakov.
Na hrastovih ploščah v notranjosti je vžganih 2564 imen na okoliških bojiščih padlih avstro-ogrskih vojakov. FOTO: 24ur.com

V notranjosti je na hrastovih ploščah, ki simbolizirajo liste spominske knjige, po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2564 imen na okoliških bojiščih padlih avstro-ogrskih vojakov, ki so pokopani na Ločah pri Tolminu.

Ker je grajena pretežno iz lesa, cerkev zahteva nenehno vzdrževanje. Temeljito je bila obnovljena leta 1934, v začetku 80. let prejšnjega stoletja in leta 2005. Junija 2016 so restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine zaključili obsežnejša restavratorska dela, predvsem obnovo poslikav zgornjega dela in stropa cerkvene ladje, prenovo nekaterih delov dotrajanega pohištva, beljenje zakristije in obnovo vhodnih vrat.

Ena od postaj na zgodovinski Poti miru

Cerkev je leta 2016 praznovala stoto obletnico izgradnje. Na Evropskem kulturnem forumu, ki bo potekal v Milanu 7. in 8. decembra, pa bo prejela najvišje evropsko priznanje za skupno dediščino Znak evropske dediščine, saj je izjemen zgled evropske kulturne dediščine in je uvrščena med devet letošnjih prejemnic priznanj.

Spominska cerkev v Javorci je od leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 pa je dobila tudi znak Evropske kulturne dediščine medvladne iniciative. Obenem je to tudi ena od postaj na zgodovinski poti Pot miru, ki povezuje spomenike in ostaline 1. svetovne vojne v Zgornjem Posočju.

V zadnjih dveh letih je bila cerkev bolj kot doslej zanimiva za številne obiskovalce. Damjana Fortunat Černilogar je povedala, da jo je ob lanski stoletnici obiskalo okrog 6500 ljudi (brez udeležencev prireditve septembra 2016). Letos je bilo obiskovalcev 7032, po mnenju Fortunat Černilogarjeve tudi zaradi razstave "Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - sto let bazilike miru", s katero je Tolminski muzej gostoval na prestižni lokaciji na Dunaju in v Gorici. Več kot polovica obiskovalcev je bilo tujcev.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bema1201
05. 12. 2017 18.16
+19
Ja res enkraten spomenik na čase velikega trpljenja ljudi, dobro da se je ohranil več kot 100let.
kapljač1
05. 12. 2017 17.28
+22
Kaj pa Sveti Urh? Tam so domobranci v imenu cerkve , zverinsko mučili in ubijali pretežno družinske člane teh, ki so bili v partizanih. ( Partizani vemo, so bili edina organizirana vojska , ki se je, v državi, borila zoper okupatorja, ki je Slovence hotel iztrebit, podobno kot to danes počnemo s podganami.
Kollerik
06. 12. 2017 12.06
+3
...čudno, da te ni admin zbrisal...res čudno...
kapljač1
06. 12. 2017 17.08
+2
razen če bežimo pred resnico in si zatiskamo oči.
spletni_nepridiprav
05. 12. 2017 17.22
+6
kdaj bo slovenija priznala Katalonijo?
korintos23
05. 12. 2017 17.45
+14
DAEMONIUM
05. 12. 2017 19.37
+6
Kaksno katalonijo? Tip naredi referendum katerega se niti polovica upravicencev ne udelezi na koncu pa se pobegne iz "drzave"? Pa kdo bo to priznal??