Letošnje leto je bilo na področju prostovoljstva izjemno pomembno tako pri nas kot v celi Evropi. Po večletnih prizadevanjih smo namreč dobili Zakon o prostovoljstvu, s katerim smo se pridružili državam, ki so prostovoljsko delo prepoznale kot pomemben prispevek posameznikov in posameznic ter organizacij k izgradnji družbene blaginje.
Iztekajoče leto 2011 je bilo sicer v znamenju Evropskega leta prostovoljstva, v okviru katerega so potekale številne prostovoljne akcije, razprave in srečanja. Osrednji dogodek leta je bila Evropska karavana prostovoljstva, ki ni le povezala številnih prostovoljskih organizacij in strokovnjakov, temveč je v šestih dneh povezala številne dogodke v 19 krajih po Sloveniji, v širši javnosti pa je odprla tudi temi korporativnega prostovoljstva in prostovoljstva v javni upravi.
Tradicionalni Slovenski kongres prostovoljstva, ki ga je organizirala Slovenska filantropija, je letos potekal pod sloganom S prostovoljstvom spreminjamo svet. Gostil ga je Maribor, kar nikakor ni bilo naključje, saj je Mestna občina Maribor (MOM) kot tretje slovensko mesto prejelo naziv Mesto prostovoljcev. Priznanje je prevzel podžupan Janez Ujčič.
Kongres so s pozdravnimi nagovori poleg Ujčiča otvorili še Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, mag. Franc Hočevar iz Urada Predsednika Republike Slovenije, mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta, minister za delo družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik in Gaja Štefančič Jeriček iz Zavarovalnice Triglav.
Sledila je razprava o Zakona o prostovoljstvu, sprejetem februarja letos. Večina udeležencev kongresa ga je označila za dosežek, vendar pa je uresničevanje tega odprlo največ dilem. Ponovno se je kot glavno težavo, s katero se soočajo prostovoljske organizacije (PO), izpostavila vedno večja birokratizacija v obliki vodenje evidenc in statistik opravljenega prostovoljskega dela, zato so člani kongresa pozvali pristojna ministrstva k financiranju, ki bi omogočilo zaposlovanje profesionalnega osebja v že tako človeško in finančno podhranjenih PO. Izkazalo se je, da ni le zakon tisti, ki predstavlja izziv za delovanje PO, temveč je to tudi velika administracija, ki jo zahteva vodenje projektov, poročanje o njihovem izvajanju ipd. Tako je bilo na kongresu izpostavljeno, da si PO želijo zasledovanja ciljev projekta in ne postopkov.
Kongres je udeležencem ponudil tudi možnost prenašanja dobrih praks v okviru delavnic, kjer so obravnavali naslednje teme: korporativno prostovoljstvo in mednarodno prostovoljstvo, sodelovanje mladih in starejših, prostovoljstvo v šolah, vključevanje prostovoljcev v prostovoljske programe in ponovno vprašanja in odgovori na Zakon o prostovoljstvu. Govorci so skupaj z udeleženci kongresa poskušali pripraviti osnove za nadaljnje delo na področju razvoja prostovoljstva.
Državna odlikovanja podelili prvič
V evropskem letu prostovoljstva smo v Sloveniji dobili prve prejemnike državnih priznanj in nagrade s področja prostovoljstva. Odbor RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je imel težko nalogo, saj je moral med zaslužnimi ljudi dobrih src in organizacijami, ki dejansko spreminjajo stvari na bolje, izbrati le nekaj najboljših. Osrednjo nagrado je prejel zdravnik dr. Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Dr. Doplihar, ki je prepričan, da je prostovoljstvo staro kot človeštvo, je pozval k spodbujanju prostovoljstva med mladimi, da bodo prepoznali stiske drugih in pomagali.
Državna priznanja so prejeli Medgeneracijsko društvo za samopomoč DRAVA, Čebelarska zveza Slovenije, Jani Podrepšek, Zvonimir Korenčan, Jadranka Glavač in Gorazd Bence.
Nagrade je v imenu odbora v Mariboru podelila ambasadorka prostovoljstva in soproga predsednika države Barbara Miklič Türk.
Udeleženci kongresa so ob njegovem zaključku sprejeli Mariborski manifest prostovoljskih organizacij, s katerim so si postavili smernice za delo naprej, vladi pa naložili, da v najkrajšem možnem času vzpostavi mehanizme za upoštevanje vseh določil Zakona o prostovoljstvu ter vzpostavi bolj ugodno okolje za njihovo delovanje.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.