Nad Slovenijo zadnjih nekaj mesecev krožijo Flycomovi helikopterji, ki v okviru projekta Zagotavljanje sistemskih podatkovnih podlag za upravljanje z vodami, ki ga je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor, lasersko skenirajo površje (več o tem delu projekta si lahko preberete TUKAJ), podatke nato posredujejo Geodetskemu inštitutu Slovenije.
Z dr. Mihaelo Triglav Čekada z Geodetskega inštituta smo govorili o obdelavi podatkov, ki ga izvajajo z algoritmi, ki so jih razvili na mariborski fakulteti za za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Zajeti podatki so namreč le množica nepovezanih točk, ki jih morajo nato smiselno povezati v različne 3D modele.
''Ko dobimo Flycomove podatke - skenira se, ko gozdovi niso olistani - nato podatke na hitro pregledamo, da vidimo, če so kakšna večja odstopanja, da bi se skeniranje morebiti ponovilo, nato sledili obdelava in izdelava končnih izdelkov,'' je povedala.
''Z laserskim skeniranjem dobimo podatke o točkah po vrhovih vegetacije kot tudi o točkah pod vegetacijskim pokrovom. Zato omogoča lasersko skeniranje zelo natančno izdelavo modelov reliefa. Samo skeniranje se izvaja skoraj za celotno Slovenijo z gostoto 5 točk/m2, le za območja velikih gozdov je izvedeno skeniranje z gostoto 2 točki/m2. Za nekatera manjša območja je bilo izvedeno že snemanje z gostoto 10 točk/m2,'' je povedala.
Kako poteka obdelava?
''Iz surovih laserskih točk, ki prikazujejo objekte v prostoru izdelamo datoteke velikost 1 km krat 1 km. Za vsak tak kvadratni kilometer izdelamo naslednje izdelke: oblak točk reliefa, ki prikazuje gola tla brez vegetacije in brez stavb, digitalni model reliefa, ki je v bistvu interpolacija oblaka točk reliefa na mrežo 1 m krat 1 m. Ta digitalni model reliefa tudi prikažemo v rastrski obliki za velikost 5 km krat 5 km in ga imenujemo podoba analitičnega senčenja. Končni produkt obdelave pa je klasificiran oblak laserskih točk, kjer se laserske točke delijo v razrede: tla, nizka, srednja in visoka vegetacija ter stavbe,'' je pojasnila dr. Triglav Čekadova in dodala, da so vsi izdelki, z izjemo analitičnega senčenja, 3D-podatki.
''S programsko opremo je že marsikaj avtomatizirano, največ dela in časa pravzaprav posvetimo kontroli, ko iščemo napake in jih ročno popravljamo. Vse moramo preveriti, da smo tudi mi prepričani, da je izdelek brez napak,'' je dejala in dodala, da območje 1500 km2 obdelajo in prekontrolirajo v okoli 14 dnevih. Na Geodetskem inštitutu Slovenije na projektu dela pet, občasno tudi deset ljudi.
Prednosti te tehnike
Dr. Triglav Čekadova je kot glavno prednost novih meritev izpostavila enotno natančnost za celo Slovenijo. ''Pred lidarskimi DMR1, to pomeni, da je velikost celice meter krat meter, je obstajal DMR5, torej 5 krat 5 metrov, a ta je bil izdelan na podlagi cikličnega aerofotogrametričnih snemanj Slovenije, ki prav tako omogoča izdelavo 3D-podatkov o prostoru. Vzeli smo dva aeroposnetka in naredili digitalni model reliefa. Težava je bila v gozdu, ker na posnetkih lahko vidimo le vrhove gozda, zato je bilo treba te ročno spuščati za predvideno višino dreves, saj mora relief prikazovati tla. Tu se je zato pojavilo največ napak,'' je razložila.
Z novim lidarskim načinom pa je DMR tudi v gozdu bistveno bolj natančen, saj se že zdaj vidijo poti, ceste in drugo, kar je skrito pod gozdom. ''Na tem področju bomo dobili veliko novih informacij. Podatki so precej bolj natančni, višinska natančnost je denimo do 15 centimetrov,'' je poudarila.
Prostorske analize, karte poplavnih nevarnosti, študije …
Potencialnih uporabnikov teh podatkov je zelo veliko. Ti podatki so namreč uporabni za različne prostorske analize, za izdelavo kart poplavnih nevarnosti, prostorsko načrtovanje, geomorfološke, gozdarske in druge študije.
''Lidarski podatki so še za en razred bolj natančni, domet višinskih informacij je boljši, razrez po višinskih razredih je bolj strukturiran, zato je mogoče preučevati tudi denimo višinsko strukturo gozda,'' je razložila.
''Nekatere občine ali institucije so podobne podatke že naročale, a tako celovite pokritosti Slovenije pa še nismo imeli. Tako bodo podatki dobrodošli tudi za številne raziskovalne institucije, ki do zdaj niso imele sredstev, da take analize naročijo,'' je dejala.
Trenutno skeniranje površja in obdelava podatkov še poteka, projekt laserskega skeniranja Slovenije bo predvidoma zaključen sredi leta.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.