Fitofarmacevtska sredstva tudi na vodovarstvenih območjih

Na današnji seji je vlada sprejela sveženj uredb, ki urejajo kmetovanje na vodovarstvenih območjih Apaškega polja, Dravsko-ptujskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Po novem naj bi na teh območjih kmetom dovolili uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev tudi na vodovarstvenih območjih.

Dušica Majer s kmetijsko-gozdarske zbornice pa nam je pojasnila, da je bil leta 2008 sprejet zakon o vodah, ki predvideva, da so kmetje, katerih kmetijske površine so na vodovarstvenih območjih, upravičeni do nadomestnih zemljišč oziroma do denarnih nadomestil. Nadomestnih zemljišč naj bi bilo premalo, denarja iz tega naslova pa naj ne bi videl še noben kmet.

Spremembe uredb, ki jih skupaj pripravljata ministrstvi za okolje in kmetijstvo tako po mnenju Majerjeve predstavljajo izhod v sili. "To problematike kmetovanja na vodovarstvenih območjih ne rešuje," je pojasnila. Sami se zavzemajo za trajno rešitev, ki bi veljala za območje celotne Slovenije. V tem smislu bi kmetje dobili denarno nadomestilo oziroma nadomestno zemljišče, kot to že predvideva omenjeni zakon, vendar pa se 35. člen zakona, ki to predpisuje, po besedah Majerjeve ne spoštuje. "Država bi morala s podzakonskim aktom urediti pridobitev denarnih nadomestil ali pa nadomestnih zemljišč," je še povedala.

Kmetijski minister Dejan Židan je zaradi res hudih pritiskov, kot razlaga Majerjeva, letos sklical delovno skupino, v okviru katere se je pripravila ta zasilna rešitev, ki rešuje le območje severovzhodnega dela Slovenije, ostalih predelov pa ne. Zato se bo samo za letos dovolila uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev.

Skupina, ki jo omenja Majerjeva, naj bi tudi redno opazovala vpliv uporabe spornih sredstev na podtalnico. "Takoj, ko bi se ugotovila povišana prisotnost kakšnega fitofarmacevtskega sredstva, bi se to takoj prepovedalo," pravi Majerjeva in dodaja, da bi na to vprašanje lahko najbolje odgovorilo ministrstvo za okolje in prostor.