Fištravca pozvali k razumu: 'Ne moremo in nočemo pristati na takšne ukrepe!'

Predstavniki mariborskih javnih zavodov in nevladnih organizacij s področja kulture, sociale in mladine so danes naslovili na vodstvo občine skupno izjavo proti napovedanemu krčenju proračunskih sredstev za njihove programe. Poudarili so, da bodo načrtovani rezi ne le zmanjšali kakovost bivanja v mestu ampak tudi ogrozili vrsto delovnih mest.

V izjavi, ki so jo prebrali na današnjem shodu na Trgu generala Maistra, so poudarili, da izhodišča proračuna Mestne občine Maribor za prihodnji dve leti "na radikalen in brutalen način" posegajo v delovanje večjega dela mariborskih organizacij in izvajanje njihovih programov ter posledično s tem v pravice občank in občanov do najrazličnejših nujnih oblik pomoči na eni ter pestrosti ponudbe kulturnih dobrin na drugi strani.

"Terjamo dialog in pozivamo k razumu, zato smo danes tu skupaj, složni kot še nikoli doslej," je dejal direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. "Ne strinjamo se z napovedanimi rezi. Ne strinjamo se z odpuščanjem nič krivih kreativnih ljudi za to, da bi iz njih naredili socialne podpirance in jih postavili na cesto," je dodal.

Podpisniki izjave od župana Andreja Fištravca, mestne uprave in mestnega sveta zahtevajo, da v sodelovanju s strokovno javnostjo pripravijo proračun za leti 2015 in 2016, "ki bo zagotovil zdravje javnih financ, hkrati pa ohranil vitalne programe za delovanje in razvoj občine ter zagotavljanje kakovosti življenja občank in občanov". Med drugim zahtevajo tudi pripravo rešitev morebitnih posledic, ki bodo nastale zaradi ukinitve programov, ter predstavitev konkretnih ukrepov za nadaljnji razvoj mesta.

"Ne moremo in nočemo pristati na takšne ukrepe, če na drugi strani Mestna občina Maribor ne zna, ne more ali noče povedati, na kakšen način bo poleg teh radikalnih rezov vendarle obrnila Maribor v razvoj," je pojasnil Bojan Golčar iz Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja.

Kar je občina našla zadnji trenutek, ni dovolj za vse nujne programe

Izjavi se je pridružila tudi direktorica Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel, čeprav je občina v zadnjem trenutku našla nekaj dodatnega denarja za socialne programe. Kot je dejala, ta sredstva ne zadostujejo za izvedbo vseh programov, ki jih mesto v trenutnem položaju nujno potrebuje. Med njimi so materinski dom, varna hiša, zavetišče za brezdomce in javna kuhinja.

Napovedano krčenje ali celo ukinjanje občinskih sredstev v prihodnjih dveh letih med drugim pomeni ukinitev Telefona za otroke in mladostnike in ustvarjalnih delavnic Zveze prijateljev mladine Maribor, zaprtje Kina Udarnik, Mobilnostnega centra Maribor, Živih dvorišč, Plesne izbe Maribor, Fotografskega muzeja Maribor, Galerije Media Nox ter zmanjšanje programov društev Ozara in Sonček.

Prav tako se napoveduje ukinitev Festivala Lent, Festivala Maribor in Borštnikovega srečanja. Zmanjšanje sredstev iz občinskega proračuna bo med drugim močno otežilo tudi delovanje lutkovnega gledališča, mladinskega kulturnega centra, umetnostne galerije, muzejev in Centra kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

ZPM Maribor: Izpad programov bo velikanski

Prav tako so predstavili podatke o posledicah, ki jih krčenje oziroma ukinjanje sredstev prinaša za organizacije in njihove uporabnike. Tako so na Zvezi prijateljev mladine Maribor zapisali, da si brez delavcev iz javnih del aktualnega in kompleksnega dela ne znajo predstavljati. Opozarjajo, da bo izpad programov velikanski. "Prostovoljcev ni dovolj in jin ni mogoče organizirati kot zaposlene. Mariborčanom in Mariboru predstavljajo javna dela veliko vrednost, pravzaprav dodano vrednost sredstvom, ki jih namenja država kot ukrep za pripravo na zaposlitev. Ne samo to . S tem, ko človek dela - četudi le v javnih delih, ohranja samospoštovanje (ki je sicer močno načeto), zasluži za preživetje sebe in družine, troši, nabavlja in s tem pripomore k ekonomskemu obratu. Pridobiva nova znanja, vzpostavlja socialne stike, razume tudi stiske drugih, ne samo svoje," opozarjajo v ZPM Maribor.

"Verjamem, da v Mariboru le ne bomo tako kratkovidni, da bi odtegnili te nujno potrebno evre. Škodili bomo samo sebi in to zelo dolgoročno," so zapisali in navedli še nekaj konkretnih številk. V letu 2014 je bilo zaposlenih preko javnih del 13 brezposelnih oseb, ki so delali v petih programih, medtem ko je za leto 2015 načrtovano enako število vključenih v petih programih.