Fakin za tretji mandat na čelu zdravstvene blagajne potrebuje le še 'blagoslov' parlamenta

Skupščina ZZZS je na javnem glasovanju podprla Sama Fakina za še tretji mandat na čelu javne zdravstvene blagajne. Fakin potrebuje še soglasje državnega zbora, ki mu ga je pred letom dni odrekel. Nekateri člani skupščine so danes ugotavljali, da vlada v letu dni od te zavrnitve ni predstavila drugega kandidata, zato so vsi izrazili podporo Fakinu.

Fakin je v uvodu svoje predstavitve priznal, da je po lanski zavrnitvi v parlamentu opravil konkreten premislek o sebi in situaciji, v kateri se je znašel. Večkrat je bil kritičen do tega, da ima politika končno besedo o tem, kdo vodi zdravstveno blagajno, in znova je poudaril pomen avtonomije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

ZZZS bo moral v prihodnje imeti stališče in vpliv na to, kakšno zdravstveno službo potrebuje Slovenija. Kot je napovedal, se bo zavod pod njegovim vodenjem zavzemal za zmanjšanje števila zdravstvenih domov na največ deset, nekako enega na območno enoto ZZZS. Kot primere dobre prakse je izpostavil tri velike slovenske zdravstvene domove, ki dobro in uspešno poslujejo: gorenjski, ljubljanski in mariborski. Ključno se mu zdi enotna in močna upravna služba, ki podpira zdravstveno službo.

Zavzel se je za ureditev področja koncesij, novo opredelitev terciarne dejavnosti ter v tem okviru uvedbo individualnih računov za vse zahtevne bolnike. "Danes že lahko dokažemo, da je nek bolnik dražji od povprečnega," je dejal ob tem. Vzpostaviti bo treba tudi preglednejši sistem pravic iz javnih sredstev, ohraniti univerzalno košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izločiti tiste pravice, ki dokazljivo ne prinašajo ustreznih koristi za zdravje ali rezultatov zdravljenja v razmerju do stroškov. O tem bi morala po prepričanju Fakina odločati izključno skupščina ZZZS.

V svoj program je vključil tudi spremembo financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in izločitev nekaterih zadev, na primer pripravništev ali specializacij, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po Fakinovi viziji bi ZZZS moral postati prava zavarovalnica, da ne bi bili odvisni od dnevne politike na kadrovskih in finančnih področjih. "Smo družba, ki je preveč odvisna od politike, ki pa nima niti znanja za odločanje o strokovnih zdravstvenih vprašanjih," je dejal.

ZZZS se bo po njegovem prepričanju moral razvijati. Kot je dejal, zavod "stoji in pade na znanju in kadrih", zato bodo morali med drugim vzgajati naslednike, podvojiti število kadra z ustreznimi znanji, da ne bi prihajalo do lukenj.

"Moj program je drzen, a prišel je čas," je dejal Fakin in ob tem ocenil, da mora ZZZS narediti preboj.

Za Fakina glasovalo 29 od 39 članov

Za Fakina je glasovalo 29 članov skupščine od 39, ostali so se glasovanja vzdržali. A v razpravi pred glasovanjem so tako predstavniki zavarovancev in delodajalcev kot vladne strani napovedali, da bodo tokrat glasovali zanj.

Sindikalist Bojan Žvikart se je vprašal, zakaj politika ne predstavi svojega kandidata za vodenje ZZZS, če jim Fakin ni všeč, in dejal, da pri Fakinu vsaj vedo, kaj dobijo. Kritičen je bil do dogajanja na preteklih skupščinah ZZZS, ko je vlada mimo volje skupščine uveljavljala svoje ideje.

Predstavnika invalidov v skupščini Borisa Šuštaršiča je Fakinov program navdušil, ker da je pokazal "dovolj osebnega poguma in se zavzel za učinkovitost, kakovost in razvoj zavoda". Fakinov program je ocenil kot realističen in uresničljiv.

Predstavnica vlade v skupščini Eva Helena Zver je povedala, da se je pred letom dni vzdržala glasovanja, tokrat pa bo glasovala za Fakina, ker zavod potrebuje strokovno močnega direktorja, in če vlada v celem letu ni mogla najti nekoga, ki bi vodil ZZZS, ni razloga, da bi se vedejevstvo nadaljevalo.

Predstavnik delodajalcev v skupščini Ivan Gracar je Fakinovo predstavitev ocenil pozitivno, dogajanje okoli imenovanja generalnega direktorja ZZZS pa kot "politični šov".

Tudi predsednik skupščine Jože Smole je izpostavil, da vlada v enem letu od zavrnitve Fakina v DZ ni našla svojega kandidata za to mesto. Fakinov načrt je ocenil kot drzen, a ob tem izpostavil, da je vsaj polovica njegove predstavitve v rokah politike in ministrstva za zdravje.

Kdo bi v DZ podprl Fakina?

Še pred glasovanjem na skupščini ZZZS so se sicer posamezne koalicijske stranke o Fakinu izrekle drugače kot pred letom dni. V SD so minuli teden napovedali, da bodo glasovali zanj, če bo prejel podporo skupščine ZZZS. V DeSUS pa se minuli teden o podpori še niso odločili.

Poslanci SMC pa so pred skupščino vztrajali na stališču, da ne vidijo razloga za podporo Fakinu. Slednji je po današnji potrditvi na skupščini zavoda v zvezi s tako držo največje vladne stranke razmišljal, da "bi morala začeti zapirati fronte, ne pa jih odpirati, kot na primer na UKC Ljubljana ali na Onkološkem inštitutu". "Konec koncev vpliva na delo skupščine po zakonu nimajo, soglasje ali nesoglasje k mojemu imenovanju pa je nepomembno," je še dodal Fakin.

Na vprašanje, ali meni, da bo lahko sodeloval z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, je Fakin dejal, da "glede na to, da smo sodelovali pri zdravstveni reformi in da so naši strokovnjaki napisali dobršen del teksta, ki je popolnoma skladen z našo strategijo, bi sodelovanje z ministrico moralo iti". Fakin ocenjuje, da se je sodelovanje z ministrstvom v zadnjem letu izboljšalo.

Največji problem ostajajo čakalne dobe

Največji problem slovenskega zdravstva ostajajo čakalne dobe, v čakalnih seznamih čaka okoli 200.000 zavarovancev, je danes opozoril Fakin. Na problematiko čakalnih dob so na današnji skupščini opozorili mnogi člani skupščine. Spomnili so tudi na lanskoletne zaplete, ko je zaradi različnih stališč zavoda in ministrstva za zdravje glede porabe presežkov zavoda - za skrajševanje čakalnih dob ali pa za dvig cen storitev izvajalcev - vlada preko svojih predstavnikov v skupščini kar nekaj časa ovirala sprejem finančnega načrta in na koncu preglasovala odločitev skupščine in uveljavila svojo rešitev.

Fakin je napovedal, da bo zavod še naprej vztrajal pri tem, da postane aktiven kupec pregledov in operacij. "Strinjam se, da bi se dalo z boljšo organizacijo več narediti, a to je naloga ministrstva. Lahko pa tudi mi prevzamemo kako bolnišnico in se preizkusimo v skrajševanju čakalnih dob. A to nekaterim ni všeč," je dejal Fakin, ki je poudaril, da "bolniki ne bi smeli čakati".

Opozoril je tudi, da je predlog splošnega dogovora za letošnje leto že od decembra lani na ministrstvu za zdravje, kjer pa zaradi premalo kadra ne uspejo pripraviti obrazložitev na vsa odprta sporna vprašanja v splošnem dogovoru. "Ob tem, da bo 99 odstotkov teh odprtih vprašanj tako in tako zavrnjenih, ker denarja ni," je pristavil Fakin.

Da smo aprila še vedno brez splošnega dogovora o financiranju v zdravstvu, je po besedah Fakina nesprejemljivo. Rešitev bi po njegovem prepričanju bila, da bi vlada izstopila iz pogajanj o financiranju v zdravstvu in to prepustila ZZZS. "Če bi bilo vse od nas odvisno, bi bilo že 1. decembra jasno, koliko programa bo v naslednjem letu imela posamezna bolnišnica," je dejal.