Rehnov predlog: Janša še neopredeljen

Minister Samuel Žbogar je na nujni seji seznanil člane odbora DZ z novim predlogom evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje.

Predsednike parlamentarnih strank pa bo na srečanju, ki bo prihodnji torek, s predlogom seznanil premier Borut Pahor.

Pahor je izrazil upanje, da se bosta strani uspeli dogovoriti za kompromisno rešitev vprašanja meje, ob tem pa poudaril, da postopka ni konec, dokler se tako ne odloči "gospodar postopka" Olli Rehn.

Pahor sicer meni, da bo Rehn kmalu predlagal predlog, ki bo dokončen. Takrat se bodo morali odločiti, "ali gre za razumno tveganje, če tak predlog sprejmemo".

Janša neopredeljen

Predsednik SDS Janez Janša se o najnovejšem Rehnovem predlogu ni želel opredeliti, saj ga še ni podrobno preučil, pa tudi stališča vlade glede predloga še ni. Kot je dejal, gre sicer v primerjavi s prejšnjim za izboljšan predlog, ki pa ni bistveno spremenjen. "Kakšna bo dokončna ocena, pa je po hitrem branju težko reči," je poudaril.

Janša je sicer vnovič izpostavil pomen navedbe načela zunanje pravičnosti v predlogu. "Če načelo ne bo zapisano v svojem pravem pravniškem izrazu, se pravi ex aequo et bono, mora biti opisano na način, da je to isto, drugače Slovenija pristaja na nekaj, kar predstavlja preveliko tveganje. Vendar pa je zdaj za dokončno oceno prezgodaj," je dejal.

Balažic: Rabimo kompromis

Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je na novinarski konferenci nakazal, da tudi Slovenija ni najbolj zadovoljna z Rehnovim predlogom, vendar pa gre po njegovih besedah "za najboljši približek temu, kar je Slovenija želela doseči na pogajanjih". Sicer ni mogel potrditi, ali bo Slovenija dokončno podprla predlog, vendar je v Sloveniji po njegovih besedah dovolj politične volje za kompromis.

Pri tem je še izrazil upanje, da je tovrstna volja tudi na Hrvaškem in da od pogajanj ne bo odstopila. Državi bi sicer lahko dogovor potrdili že v četrtek ali petek ob robu vrha EU v Bruslju ali pa vsaj do pogajalske konference EU s Hrvaško 26. junija, čeprav Balažic  ni bil preveč optimističen glede tega.

Če pa do dogovora v prihodnjem tednu ne bo prišlo, se bo proces po Balažicevem mnenju zavlekel še za dlje časa. Med drugim zato, ker bo evropskemu komisarju potekel mandat, delo bo začel novi Evropski parlament, začele pa se bodo tudi poletne počitnice.

Pri tem je menil, da nobena stran ne bo dobila vsega, kar zahteva, zaradi česar bi bilo zdaj po vseh vloženih prizadevanjih škoda, da bi Rehnova pobuda ugasnila. "Rabimo kompromis," je poudaril.

Kot je znano, je evropski komisar za širitev Olli Rehn novi predlog stranema predstavil v ponedeljek v Luksemburgu, kjer je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU potekal nov krog pogovorov o predlogu s predsedujočim triom EU ter zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške. Na podlagi dopolnil, ki jih je dala Slovenija na zadnji Rehnov predlog, je komisar ob tej priložnosti stranema predstavil nov, s slovenskimi dopolnili deloma dopolnjen predlog.

Evropski volk sit, slovenska koza cela?

Medtem pa je strokovnjak za mednarodno pravo in nekdanji prometni minister Marko Pavliha na premierja Pahorja in zunanjega ministra Žbogarja naslovil pismo. V njem je akterjema reševanja slovensko-hrvaškega zaupal svoj pogled na celotno situacijo. "Čeprav mi nista zaupala novega Rehnovega predloga in se očitno z njim ukvarja le preverjena in selekcionirana skupina pravnikov, lahko iz medijev bržkone dovolj dobro razberem, za kaj naj bi šlo," je zapisal Pavliha.

Zaradi bojazni, da bo Slovenija pristala na kar koli, le da bo evropski volk sit in slovenska koza cela, je opozoril, da mora Slovenija "vztrajati pri izrecni omembi načela zunanje pravičnosti, torej ex aequo et bono, odločanje po pravičnem in dobrem".

Hkrati meni, da mora arbitraža načelo zunanje pravičnosti upoštevati celostno, torej pri razsojanju o kopenski in morski meji, v okviru zadnje pa pri razmejitvi obeh teritorialnih morij, drugih morskih pasov in določitvi stika Slovenije z odprtim morjem. Vsaka država naj imenuje dva arbitra, izbrani štirje pa naj izberejo petega, ki bo tudi predsednik arbitraže. Imena arbitrov naj bodo vključena v sporazum. Odločno pa se je Pavliha zavzel tudi za to, da Slovenija nikakor ne sme sprostiti blokade hrvaških pogajanj za včlanitev v EU, dokler ne bo Rehnov sporazum ratificiran v obeh parlamentih.