Evropski poslanci so v Strasbourgu glasovali o spornem mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju Acta. Zavrnitev Acte je parlamentarcem predlagalo več parlamentarnih odborov, obstajal pa je tudi velik vpliv javnosti, saj so zaradi Acte številni protestirali.
Poslanci so kritike Acte očitno vzeli resno in so sporazum zavrnili. To so naredili z veliko večino, saj je 478 poslancev glasovalo proti, le 39 je bilo za, 165 pa se je glasovanja vzdržalo. Izid današnjega glasovanja pomeni, da sporazum v Evropski uniji ne more začeti veljati.
Po mnenju številnih poslancev Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do dejstva, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.
Evropska poslanka Mojca Kleva je zavrnitev sporazuma močno pozdravila. Po njeni oceni je bila glavna napaka sporazuma vseskozi v tem, da je želel v isti sapi urejati zakonodajo glede ponarejanja izdelkov ter glede izvrševanja avtorskih pravic v digitalnem okolju.
Medtem pa je evropska poslanka Romana Jordan dejala, da ji je žal, da Evropski parlament s svojo odločitvijo ni počakal na odločitev sodišča. "Tako bomo še naprej brez instrumenta, ki bi omogočil prvi korak k mednarodnemu varstvu pravic intelektualne lastnine," je zapisala na svoji spletni strani.
Se bosta Evropska komisija in ZDA kaj naučili?
"Upam, da sta se Evropska komisija in ZDA kot gonilna sila v ozadju tega sporazuma kaj naučili iz tega postopka," je povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njeni oceni sta tajnost priprave sporazuma, ki posega v temeljne človekove pravice na področju komunikacijske zasebnosti, in nezmožnost iskanja modernih rešitev za urejanje avtorskih pravic na spletu sta po njeni oceni privedli do vseevropskega upora proti sporazumu Acta.
"Postopka in vsebine se bo torej potrebno lotiti na bolj pregleden način, ob sodelovanju širše javnosti in najti rešitve, ki ne bodo nesorazmerno posegale v svobodo interneta," je še poudarila informacijska pooblaščenka
Evropska komisija je sicer vseskozi vztrajno branila sporazum, ki ga je izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo ter podpisala konec januarja v Tokiu. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.