Evropska komisija hvali Slovenijo, a opozarja: 'Niste še na koncu poti'

Razmere v Sloveniji so se zaradi dobrega dela v minulih letih res izboljšale, vendar še vedno ostajajo izzivi, ki jih je treba nasloviti, so danes v Ljubljani povedali predstavniki Evropske komisije in sporočili, da zdaj ni čas za počitek. Finančni minister Dušan Mramor je spodbudnih ugotovitev vesel in obljublja nadaljnje delo.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je na javni predstavitvi prejšnji teden objavljenega poročila o Sloveniji, ki ga je komisija pripravila v okviru t. i. evropskega semestra, dejal, da je letošnja makroekonomska analiza za Slovenijo zelo pozitivna. Gospodarstvo je lani še naprej močno raslo, socialne razmere so se stabilizirale, vendar zdaj ni čas za samozadovoljstvo ali počivanje na lovorikah, je opozoril.

Ker sicer dobre gospodarske napovedi za staro celino spremljajo vse večja tveganja, predvsem na račun morebitnega poslabšanja zunanjega okolja, je treba ugodne dejavnike in makroekonomske razmere izkoristiti za nadaljnje reforme in odpravo tveganj, je pozval Stančič. Med izzivi, ki čakajo Slovenijo, je izpostavil nizko stopnjo zasebnih naložb, nujnost izboljšanja poslovnega okolja, dokončanje prestrukturiranja podjetij in bančnega sektorja, učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti, čakajo pa nas tudi pomembni strukturni izzivi na trgu dela, je nanizal.

Slovenija kot feniks, ki se je dvignil iz pepela

Istvan P. Szekely, ki je v generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve pristojen za Slovenijo, je osvežil spomin na že večkrat predstavljene podatke o tem, kako je Slovenija v minulih letih nepripravljena pričakala krizo in pristala na robu finančne pomoči. Nato je resno naslovila probleme, odločni ukrepi pa so že dali rezultate. A podobno kot Stančič je tudi on opozoril, da še nismo na koncu poti.

"Nadaljujte z dobrimi stvarmi in rezultati bodo še naprej prihajali," je dejal in opozoril, da bo potrebnega še več političnega poguma. Ljudem, ki pravijo, da ni več krize, sporoča, da bodo stvari še naprej tekle dobro le, če smo pripravljeni nadaljevati reforme. "Ni še vse narejeno," je dejal in opozoril pred morebitnimi posledicami neukrepanja.

Mramor ob pohvali 'ostal brez besed'

"Kako naj se odzovem na poročilo, ki je tako pozitivno?" pa se je na predstavljene ugotovitve odzval minister Mramor. Poročilo je označil za odlično analizo in zelo dobro osnovo za aktivnosti, ki jih je treba še izvesti. Ob tem je opozoril na veliko razliko med zaznavanjem ekonomskega stanja v Sloveniji in tem, kakšno je to stanje v resnici. Negativen odnos gospodarstva in potrošnikov vpliva na domače povpraševanje, negativen odnos pa se odraža tudi v odnosu drugih do nas. Položaj Slovenije na lestvicah konkurenčnosti je zato slabši, je opozoril.

Minister je predstavil ukrepe, sprejete v minulih letih; med drugim je spomnil na sprejem zakona o fiskalnem pravilu, združevanje in privatizacijo bank, popravek zakona o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in sprejetje strategije upravljanja državnih naložb. Delajo tudi na novih ukrepih - nadaljevali bodo s prestrukturiranjem bank in podjetij ter privatizacijo, v pripravi je strategija DUTB za obdobje 2017–2022, davčno bodo razbremenili delo, v pripravi so spremembe prostorske zakonodaje, v polnem teku je tudi zdravstvena reforma, je nanizal.

Opozorilo, ker zamujamo s pokojninsko reformo

Evropska komisija Slovenijo opozarja tudi na nujnost pokojninske reforme. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je napovedal, da bodo v roku enega meseca predstavili tri dokumente – dokument o staranju delovne sile, belo knjigo o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema in paket ukrepov na trgu dela. Zavedajo se, da je pri naši demografski strukturi pokojninska reforma nujna v vsakem primeru, vprašanje je le, kdaj jo izvedemo.

"Prej kot jo izvedemo, manj boleča bo za prihodnje generacije," je dejal, a hkrati dodal, da zgolj dvigovanje upokojitvene starosti ne bo zadostovalo, če bo na trgu dela malo starejših. Spremembe morajo iti vzporedno, je dejal. Z belo knjigo bodo zato zasledovali dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in primerne pokojnine, v njej pa bodo tudi rešitve, kako jih financirati. Jasno naj bi bilo tudi, kakšna bo dolgoročna vloga drugega stebra.