Bo dovolj denarja za zdravljenje v tujini?

Oftalmolog koncesionar ima čakalno dobo za operacijo sive mrene pol leta, za pregled oči pa tri mesece. Po njegovih navedbah že več let neuspešno prosi Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za širitev programa in povečanje obsega zdravstvenih storitev, da bi odpravil čakalne dobe.

Zdaj mu ni jasno, od kod bo ZZZS po uveljavitvi evropske direktive za prost pretok bolnikov dobil denar za plačilo računov zavarovancem, ki bodo iskali zdravniško pomoč v tujini, če ni več denarja za specialiste v Sloveniji. Zanima ga, od kod bo kar naenkrat denar za zavarovance, ki bodo iskali pomoč na Hrvaškem ali v Avstriji.

Boji se, da bodo slovenski izvajalci zdravstvenih storitev diskriminirani, ker bo ZZZS raje vračal denar za storitve v tujini, kot da bi domačim specialistom povečal obseg dela. Sprašuje se, ali naj se znajdejo in odprejo ordinacije v tujini ter izdajajo račune s tega naslova.

Fides: Sistem je diskriminatoren, treba bi ga bilo spremeniti

Po oceni pravnega svetovalca največjega zdravniškega sindikata Fides Bojana Popoviča tako obstoječi sistem kot tudi novi predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti vodita v neenakopravno obravnavo slovenskih izvajalcev v primerjavi z izvajalci iz drugih evropskih držav.

Meni, da bi bilo treba povsem odpraviti sistem koncesij v današnji obliki in uvesti bodisi sistem, po katerem bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko sklenil pogodbo z ZZZS, bodisi sistem refundacij, po katerem bi pacient plačal izvajalcu in dobi povrnjene stroške od ZZZS.

Po njegovih besedah je tudi vmesna možnost, po kateri bi zdravstvena kartica postala nekakšna popustniška in bi izvajalec že ob obisku ambulante oziroma bolnišnice odštel znesek, ki ga pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Pacient bi tako plačal le nadstandard. Del, ki ga pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje, pa bi izvajalec zaračunal neposredno ZZZS. Če ima pacient dodatno zdravstveno zavarovanje, bi zasebna zavarovalnica dodatno izvajalcu plačala tudi nadstandardni del.

"Ker pa naša politika vztraja pri socialističnem modelu zdravstva, se bo še naprej dogajalo, da bomo imeli po eni strani čakalne dobe, po drugi pa izvajalce, ki bi lahko delali več, a jim politika koncesij in sklepanja pogodb z ZZZS to onemogoča. Nezadovoljni pacienti pa bodo nosili denar k sosedom in polnili njihove proračune," je poudaril.

Nadaljeval je, da ne moremo imeti odprtih meja in zaprtega trga zdravstvenih storitev. "Sicer pa direktiva dosledno uveljavlja princip, da denar sledi pacientu. Ni pomembno, ali storitev opravi državni ali zasebni, domači ali tuji izvajalec: bistveno je le, za kaj je pacient zavarovan in kaj je bilo zanj narejeno. Problem je, da se v Sloveniji še tri mesece pred uveljavitvijo direktive obnašamo, kot da se piše leto 1970. Ko bo denar dejansko začel odtekati v druge države članice, se bomo prerekali, kdo je za to kriv. In spet vse zamudili," je opozoril.

Po njegovih trditvah na Fidesu ves čas poudarjajo, da je potrebna celovita in hkratna reforma vseh treh ključnih zakonov: zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravniški službi, in sicer na povsem novih temeljih, prilagojenih evropskim smernicam.

ZZZS želi razbremenitev

Na ZZZS so pojasnili, da bo mogoče na vprašanja oftamologa odgovoriti po spremembah zakona, ki jih pripravljajo na zdravstvenem ministrstvu. Opozorili pa so, da je zaradi krize, staranja prebivalstva in hitrega razvoja v zdravstvu mnogo zdravstvenih sistemov v državah članicah na zgornji meji svojih finančnih zmožnosti.

Prepričani so, da je treba takoj razbremeniti ZZZS, da ne bi več financiral obveznosti, ki niso neposredno povezane s pravicami zavarovancev do zdravstvenih storitev in dajatev zaradi poškodbe ali bolezni. Obenem so po njihovem mnenju potrebne tudi spremembe za boljše obvladovanje izdatkov za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke.

Poudarjajo, da je treba slovenski zdravstveni sistem modernizirati, zavzemajo se tudi za njegovo učinkovitejše upravljanje. Za dosego tega je treba po njihovih navedbah spremeniti zakonodajo, s katero bi zagotovili dolgoročno povečanje javnofinančnih virov. Potrebne so še spremembe na področju pravic in spremembe za učinkovitejšo in kakovostnejšo izvedbo programov zdravstvenih storitev, so poudarili.

Menijo, da je treba na novo opredeliti tudi pristojnost in status ZZZS, "katerega nezadostne pristojnosti pri urejanju obveznega zdravstvenega zavarovanja in finančnem poslovanju ter neustrezna vloga pri pogajanjih za vrednost in obseg programov zdravstvenih storitev predstavljajo pomembna sistemska tveganja".

Že več let imajo več odhodkov kot prihodkov, za prihodnje leto izkazujejo primanjkljaj v višini 92 milijonov evrov, "kar pomeni, da sedanjega obsega pravic in dostopnosti do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov ne bomo mogli več zagotoviti brez ustreznih sistemskih sprememb, ki morajo zajeti tudi vse ravni zdravstvenega sistema".