Slovenija bo hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala šele, ko bo rešeno vprašanje LB

Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Karl Erjavec in Vesna Pusić sta se danes v Dubrovniku dogovorila, da bo vsaka država imenovala po enega strokovnjaka, ki bo natančno preučil spor o Ljubljanski banki (LB) in vladama predlagal rešitev. Ob tem pa sta tako Erjavec kot Pusićeva dejala, da morata njun dogovor potrditi še vladi.

"Za današnji dogovor moram dobiti še mandat slovenske vlade, da bi postavili eksperta, ki bo sodeloval pri razrešitvi spora," je novinarjem dejal Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico, ki je potekalo ob robu Croatia Summita v Dubrovniku.

Pusićeva je prav tako dejala, da mora tudi ona na hrvaški vladi dobiti mandat za današnji dogovor. Obenem je poudarila, da je spor o dolgu deviznim varčevalcem nekdanje LB edino odprto vprašanje med državama.

Pusićeva je tudi ponovila je, da je spor treba urejati neodvisno od postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Slovenija bo začela postopek ratifikacije, potem ko bosta omenjena strokovnjaka predlagala rešitev za dogovorno urejanje spora o LB in ko bo jasno, kako se bo spor uredil, pa je pojasnil Erjavec. Po prihodu v Dubrovnik v petek je sicer večkrat dejal, da Slovenija vztraja pri rešitvi spora v okviru sukcesije ter da se bo Hrvaška morala držati svojih zavez.

Erjavec je v petek še izjavil, da Hrvaška ne more po eni strani urejati vprašanje LB v okviru sukcesije, po drugi pa na sodiščih. To je mogoče razumeti tako, da se bo postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v državnem zboru začel le v primeru, če bodo umaknjene tožbe proti slovenskim bankam.

Slovenska stran ocenjuje, da pomeni današnji dogovor pomemben premik v stališčih hrvaške vlade, potem ko je hrvaški premier Zoran Milanović v ponedeljek v pogovoru z državljani na spletnem družbenem omrežju Twitter izjavil, da Hrvaška nima nobenih aktivnih obveznosti do Slovenije, ko gre za reševanje spora o LB.

"Ignoriranje problema ni v prid državi"

Potiskanje glave v pesek in ignoriranje tega problema, kar počnejo hrvaški politiki, ni v prid državi, pa je v časniku Novi List zapisal novinar Denis Romac. Meni, da bi morala tako Pusićeva kot premier Zoran Milanović upoštevati lekcijo, ki jo je Hrvaška dobila iz slovenske blokade pogajanj zaradi Piranskega zaliva. Takrat je uradni Zagreb ignoriral problem in menil, da pogajanja za vstop v EU nimajo nikakršne povezave z obmejnim sporom, nato pa je spoznal, da vendarle hrvaška pot v EU vodi samo čez Ljubljano, je še pisal Romac in poudaril, da Slovenija tudi tokrat, ko gre za vprašanje Ljubljanske banke, ne bo popustila.

Erjavec v Dubrovniku o slovenskih prizadevanjih za stabilizacijo regije

Erjavec se je sicer danes na mednarodni konferenci Croatia Summit 2012 v Dubrovniku udeležil razprave o političnih in varnostnih izzivih pri gradnji države v postkonfliktnih družbah. V razpravi je izpostavil prizadevanja Slovenije za premagovanje posledic spopadov v regiji.

Posebej je izpostavil ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti kot primer pomembne postkonfliktne dejavnosti, ki zagotavlja varno okolje. Kot je poudaril, ITF že deset let uspešno izvaja svoje dejavnosti v sodelovanju z mednarodnimi donatorji in lokalnimi oblastmi v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu ter tudi v Albaniji.

Nastop je sklenil z besedami, da se spopadi končujejo s spravo in odpuščanjem. "Sicer pa ne moremo zahtevati sprave in odpuščanj, preden niso sproženi postopki na sodiščih proti tistim, ki so odgovorni za vojne zločine in nasilje," je dejal Erjavec.

Preberite tudi: Na konferenci sta veliko medijske pozornosti požela nekdanji srbski predsednik Tadić in kosovski premier Thaci.