Koalicijo čaka usklajevanje o interventnem zakonu o zdravstvu, ki je povzročil razkol predvsem med strankama DeSUS in DL. Zapletlo se je pri višini prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Ta naj bi si za tiste, ki si izplačujejo minimalno plačo, po trenutnem predlogu zvišala s 105 na 133 evrov, s čimer pa se v DL ne strinjajo. Vztrajajo, naj se plačilo prispevka za samostojne podjetnike veže na njihov dobiček.
Sindikat opozarja na "solidarnost revnih z bogatimi"
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sprašujejo prvaka DL Gregorja Viranta, ali s svojimi stališči o zdravstvu spodbuja "socializem v imenu in za interese (neo)liberalizma".
"Značilnost slovenskega zdravstva, ob kateri ste sramežljivo tiho, je enotna cena premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," Virantu očita izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič. Oseba z več kot 10.000 evri mesečne plače plačuje 14-krat nižji delež svoje plače za dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot oseba z minimalno plačo, opozarja.
Spomnil je na stališče DL, da zviševanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za samostojne podjetnike ni prava pot. "Spet pa ste tiho, ko se omenjajo primeri zdravnikov samostojnih podjetnikov, ki poleg plače zaslužijo letno po nekaj deset in sto tisoč evrov kot samostojni podjetniki," je še dodal.
Zanima ga tudi, zakaj se pri iskanju učinkovitih rešitev za zdravstvo ne izpostavlja "problema unikatnega javno-zasebnega partnerstva v slovenskem zdravstvenem sistemu, to je kombinacije obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
Kot pojasnjuje v javnem pismu, so po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tri zasebne zdravstvene zavarovalnice, pri katerih je mogoče skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje – Vzajemna, Triglav in Slovenica – zadnja leta za svoje obratovanje letno porabile od 42 do 43 milijonov evrov – zgolj zase.
Erjavec: Če bi zamenjali ministra Gantarja, bi se verjetno umaknil tudi jaz
Ko gre za interventni zakon, sta DL in DeSUS na nasprotnih bregovih, stranka upokojencev pa se je ob tem odločno postavila v bran ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ki prihaja iz njenih vrst.
Njegova zamenjava bi pomenila hudo politično krizo, je poudaril predsednik DeSUS Karl Erjavec. Kot je dejal, bi se v tem primeru verjetno tudi sam umaknil. A vendarle upa, da bodo v koaliciji našli dogovor z DL glede interventnega zakona na področju zdravstva.
Po njegovih besedah v DeSUS zgolj ščitijo javno zdravstvo, medtem ko DL "kot liberalna stranka želi pač manj javnega zdravstva". V teh časih pa si, kot pravi, ne predstavlja, kaj bi pomenilo povečanje privatizacije javnega zdravstva.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.