Zanoškar je še vedno edini kandidat, ki naj bi zamenjal Karla Erjavca. (Foto: Blaž Garbajs)

V poslanski skupini DeSUS je danes potekal delovni sestanek, na katerem so se pogovarjali o napovedani razrešitvi Karla Erjavca, prav tako so se nadaljevali postopki za določitev kandidata za novega ministra za okolje, je dejal poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar. Potrdil je, da je sam še vedno kandidat, ni pa želel govoriti o morebitnih drugih imenih.

Kot je pojasnil Zanoškar, ta trenutek ne more govoriti niti o imenih kandidatov niti o njihovem številu. Potrdil je le, da je sam še vedno "v kadrovskem postopku" na stranki, ki pa je po njegovih besedah zelo širok. Pri tem Zanoškar opozarja, da bo nadaljnji "rokovnik" odvisen od premierja Boruta Pahorja.

Kot je ocenil poslanec, se bo verjetno še ta teden videlo, ali bo predsednik vlade podal zahtevo za razrešitev sedanjega ministra Karla Erjavca, nato bodo sledile tudi njihove poteze.

A DeSUS Erjavčevega nasednika na ministrstvu za okolje ne bo predlagal, dokler zakona o računskem sodišču, na podlagi katerega naj bi padel Erjavec, ne presodijo ustavni sodniki. To lahko traja več mesecev.

Kot je znano, je računsko sodišče ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je prejšnji teden na premierja Boruta Pahorja naslovilo poziv za razrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca. Pahor pa je po pogovoru z Erjavcem prejšnji ponedeljek napovedal, da bo DZ v 15 dneh predlagal, naj razreši Erjavca.

Če bi premier predlog za Erjavčevo razrešitev vezal zgolj na poziv računskega sodišča, pa bi po mnenju pravnika Mira Cerarja ustavno sodišče lahko z začasnim zadržanjem izvajanja zakona o računskem sodišču zadržalo tudi postopek razrešitve.

Ovadba zoper Podobnika

Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je na seji državnega zbora napovedal, da bo proti nekdanjemu ministru za okolje Janezu Podobniku vložil ovadbo, in sicer zaradi začasne uredbe o koncesijski dajatvi zaradi rabe Drave, ki bi morala biti objavljena leta 2007, 16 občin pa bi moralo dobiti 1,5 milijona evrov.

Kot je navedel Vili Trofenik (Zares), ki je na ministra Erjavca oktobra 2009 naslovil vprašanje v zvezi s problematiko plačevanja koncesijske dajatve za energetsko koriščenje reke Drave, so težave z začasno koncesijsko dajatvijo. "Ker uredba ni bila objavljena pravočasno, 16 občin za leto 2007 ni dobilo 1,5 milijona evrov koncesijske dajatve." Trofenik meni, da je to nedopustno v pravni državi in zato pričakuje ustrezen odgovor. Vprašal se je, ali so občine dobile denar iz tega naslova, če so ga dobile, katere so ga dobile in katere ne ter kako namerava vlada sanirati ta problem.

Bo računsko sodišče pregledalo tudi 'zadevo Podobnik'?

Karl Erjavec in Janez Podobnik pri predaji poslov na okoljskem ministrstvu. (Foto: Damjan Žibert)

Minister Erjavec je izpostavil, da ne more biti odgovoren za uredbo, ki bi morala biti objavljena leta 2007, saj takrat ni bil minister. Glede na to, da poslanci zahtevajo odgovornost, da občine niso dobile denarja, pa je napovedal, da bo proti nekdanjemu ministru Podobniku vložil ovadbo. "V naslednjih dneh bo vložena ovadba proti Janezu Podobniku, ki je nepravočasno objavil uredbo in zanimiv bo njegov zagovor," je poudaril. Računsko sodišče je pozval, naj pregleda tudi to zadevo. Kot aktualni minister je, kot je pojasnil, dolžan vložiti ovadbo.

Podobnik bo po njegovih besedah ovaden, ker uredba ni bila pravočasno objavljena, verjetno pa je bil oškodovan tudi proračun. Odgovornost naj ugotavljajo pristojni pravosodni organi, naj institucije "zavihajo rokave" in pogledajo zadevo, je dejal Erjavec. Poudaril je, da pravna država in enakost pred zakonom veljata za vse, tako za aktualne kot nekdanje ministre.

Raba reke Drave

Vlada je leta 2003 sprejela uredbo o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, ki predvideva, da koncesionar, Dravske elektrarne, plačuje koncesijsko dajatev v višini deset odstotkov od prodajne vrednosti proizvedene električne energije. Omenjena koncesijska dajatev se deli med državo (40 odstotkov) in lokalne skupnosti od Dravograda do Ormoža (60 odstotkov), in sicer po ključu 30 odstotkov glede na površino in 70 odstotkov glede na potencial oziroma energetski padec na območju posamezne občine.