Direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski vodja EPK Mitja Čander sta na zaključni novinarski konferenci povedala, da bo projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) zagotovo pustil prepoznane pozitivne učinke. O vseh učinkih projekta je po besedah Žilič Fišerjeve še prezgodaj govoriti, je pa prepričana, da so zlasti glede na razmere uspeli ustvariti veliko. Zadnji dve leti sta bili za Maribor in regijo zelo pomembni ter intenzivni, ključen cilj ustvarjalcev projekta pa je bil po njenih besedah spodbujanje kreativnosti in povezovanja na številnih ravneh.
"To sta bila ambiciozna cilja, a smo se hkrati zavedali, da potencial kreativnosti v Mariboru in partnerskih mestih obstaja. Treba ga je le spodbuditi. Če sodimo na osnovi teh ciljev, smo dosegli in celo presegli pričakovanja," je dejala generalna direktorica EPK.
Ob tem je spomnila, da se vsa mesta evropskih prestolnic kulture srečujejo z različnimi in podobnimi težavami, vendar vsako mesto to rešuje po svoje. Modela po njenem mnenju ni, zato vsako mesto spodbuja potencial in kreativnost po svoje, mariborski prireditelji pa so po njenem prepričanju naredili največ, kar je bilo v teh razmerah mogoče.
"Morda smo v teh nemogočih razmerah naredili nemogoče, v pozitivnem smislu. Izpeljali smo več kot 5000 dogodkov, prišlo je izjemno veliko obiskovalcev. Sodelovalo je več kot 500 institucij in množica ustvarjalcev se je zlila s tem projektom. Ob množici dogodkov smo spodbudili drugačne, pomembne norme in vrednote, kot je na primer prostovoljstvo, kar je dodana vrednost projekta," je še dejala Žilič Fišerjeva.
Kot je še dodala, se lahko EPK izvede tudi brez nove infrastrukture, saj se miselne premike lahko omogoči brez ali prav zaradi tega, ker ni velikih novih stavb. V zavodu Maribor 2012 so se zavedali realnosti, je dejala in ob tem dodala, da se takšen projekt lahko zgodi tako, ker so ga ponotranjili meščani in meščanke ter zato, ker ga je ustvarjala zelo entuziastična ekipa, ki je živela za projekt.
Čander pa je poudaril, da se z zaključnimi dogodki na neki način sklepa krog. Sredi januarja so bili na eni strani polni optimizma, hkrati pa so jih spremljali tudi strahovi, saj je še mesec dni pred odprtjem vse skupaj viselo v zraku.
"Čeprav Maribor ni dobil nove infrastrukture, niso naše ambicije nič manjše. Verjeli smo v vsebino, v duha, v substanco. Na neki način smo redifinirali pojem kulture, poskušali smo tudi ojačati njeno vlogo v družbenem življenju," je dejal programski direktor in dodal, da so zato šli v smer kreativnosti, solidarnosti in dialoga kot pomembnih vrednot današnjega časa.
Evropska prestolnica kulture je po njegovih ugotovitvah zares nenavaden projekt, saj traja vse leto in vsak dan, kar je izjemna izkušnja. Verjame, da je najpomembnejša dediščina Evropske prestolnice kulture premik v glavah. "Če nam je to uspelo, verjamem, da smo svoje delo korektno opravili," je še dodal Čander in se ob tem zahvalil vsem, ki so pomagali pri izpeljavi projekta in vsem sodelavcem, ki so ga vzeli kot način življenja in ne samo kot službo.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.