Slovenija

Epidemije mišje mrzlice ni

Kočevje, 16. 07. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Mišja mrzlica, ki se je letos pojavila v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, je na slovenski strani Kolpe precej redka. V zadnjih mesecih so zabeležili tri primere, vsi bolniki pa so že ozdraveli.

miši
miši FOTO: Reuters

Namestnik direktorja zdravstvenega doma Kočevje Bojan Štefančič je za 24 ur povedal, da ni razlogov za preplah, čeprav se je bolezen razširila tudi na ozemlje Slovenije. Opozoril pa je na dodatne higienske ukrepe, kot so umivanje rok, vedenje v kampih, kjer ne odmetavamo hrane, ker se bolezen prenaša z iztrebki miši in podgan. Tistim, ki se odločajo za šotorjenje, pa svetuje, da dobro zavarujejo šotore, in s tem onemogočijo vstop mišim, in predvsem, da ne puščajo hrane okrog šotorov, saj ta privablja miši.

Z iztrebki je po Štefančičevih besedah lahko okužena tudi voda. Previdnost pa je potrebna tudi pri pobiranju pridelkov, hrušk in jabolk, nabiranju borovnic. Kot pravi Štefančič, je nujno tako umivanje sadja kot tudi rok. Bolezen prenašajo majhni glodalci, ogroženi pa so predvsem ljudje, ki so veliko v naravi.

Jasmina Patkovič Colarič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto je povedala, da so na Dolenjskem sicer zabeležili sedem primerov mišje mrzlice. Zadnjih treh obolelih še niso uspeli anketirati, preostali štirje pa so se okužili v različnih delih Slovenije. Tako se je ena oseba iz Črnomlja po vsej verjetnosti okužila v nekem skladišču v Ljubljani, dve osebi naj bi se okužili v domači hiši, v četrtem primeru pa naj bi šlo za vojaka na služenju vojaškega roka, ki se je okužil med urjenjem.

Kakšna bolezen je mišja mrzlica?

Mišja mrzlica je virusna bolezen, ki jo prenašajo majhni glodalci. Virus se prenaša s slino in mišjim urinom, zato so v nevarnosti predvsem tisti ljudje, ki se pogosto zadržujejo v prostorih, kjer so ponavadi tudi mali glodalci. Okužimo se lahko z vdihavanjem prahu pomešanim z mišjimi iztrebki, zelo redki pa so primeri, ko pride do okužbe ob neposrednem stiku z okuženo živaljo.

Mišja mrzlica se imenuje tudi hemoragična vročica z ledvičnim sindromom. Pojavlja se kot posamični primeri, lahko pa tudi v epidemijah.

Na Inštitutu za mikrobiologijo pravijo, da sam pojav mišje mrzlice ni nič posebno novega ali dramatičnega, saj se pojavlja vsako leto, ko so pogoji za razvoj bolezni ugodnejši.

Bolezen se med ljudmi ne prenaša, pomembno pa je, da se jo čim prej odkrije in zdravi. Virus namreč povzroči okvaro ledvic, ki se v določenih primerih lahko konča tudi z njihovo odpovedjo.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja