'Enotni lahko premagamo vse ovire'

Ob današnjem obisku tradicionalnega srečanja državnikov pod Najevsko lipo na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem je premier Borut Pahor v zvezi z aktualnimi trenji med nekaterimi koalicijskimi partnerji dejal, da to na delo vlade ne vpliva, pa tudi, da sam ne čuti kakšnih posebnih trenj, o katerih je morda govori v javnosti. Pahor je ob tem opozoril, da gre pač za koalicijsko vlado, ki ima znotraj strank in med njimi kdaj tudi kakšna različna stališča, katerih pa ne smejo skrivati, pač pa jih poskušati uskladiti. 

Sicer pa premier ne deli mnenja z Mladim forumom SD, ki je v petek od njega zahteval, da razreši ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in okoljskega ministra Karla Erjavca. Kot je dejal, ima Mladi forum lahko svoja stališča, kakor vselej doslej, vendar to niso tudi njegova stališča, različnih mnenj znotraj stranke pa se ne da preprečiti. Premier Pahor pa tudi tokrat ni želel komentirati odstopa hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja in dogodkov po njem, saj "gre za notranjo zadevo sosednje države".

Nismo hlapčevski narod

Najevska lipa simbolno izpričuje to, kar smo Slovenci v preteklosti že večkrat dokazali, da je naša resnična podoba drugačna, kot so nam jo hotele v preteklosti naprtiti tuje ideologije in nam vsiliti občutek manjvrednosti in ponižnosti, je danes na 19. srečanju državnikov na Ludranskem vrhu dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

"Dokazali smo, da nismo hlapčevski narod in da smo – kadar smo enotni in medsebojno pomirjeni, sposobni premagati pomembne ovire ter uresničiti največje sanje vsakega naroda – sanje po oblikovanju lastne države," je pri "materi slovenskih lip", prek 780 let stari Najevski lipi na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem, dodal Gantar.

Če se je lipa zgodovinsko vtisnila v zavest in čustvovanje slovenskega naroda predvsem kot simbol in spomin na davne, težke čase, pa je po Gantarjevih besedah z osamosvojitvijo dobila nov pomen in novo simboliko, ki nas dan za dnem spominja na trdoživost ter enotnost slovenskega naroda.

Čas osamosvajanja je bil namreč po njegovem nedvomno čas drznih političnih vizij, velikih pričakovanj in smelih dejanj, predvsem pa je bil to čas velike enotnosti ter široke politične razprave, v katerem smo sodelovali vsi: kot posamezniki, predstavniki političnih organizacij ali v imenu organizacij civilne družbe. Predsednik državnega zbora se teh časov tudi sam spominja z veliko naklonjenostjo, "ko je v naši družbi kar vrvelo od ustvarjalnosti in osamosvojitvenega zanosa". Gantar je ob tem poudaril, da bi takšno enotnost in složnost potrebovali tudi danes, po osemnajstih letih samostojnosti in po petletnem uspešnem članstvu v Evropski uniji.

"Ko se je že zdelo, da so doseženi vsi veliki cilji, se slovenska država znova sooča s pomembnimi izzivi – s posledicami globalne gospodarske in finančne krize. Slednja je pospremljena tudi s krizo politične legitimnosti, kar se je nazadnje precej občutno odrazilo v nizki udeležbi na volitvah v Evropski parlament," je dejal Gantar in opozoril, da politika Evropske unije v veliki meri kroji naš vsakdanjik, zato je nizka volilna udeležba po njegovem mnenju toliko bolj zaskrbljujoča.

Opozoril je tudi na na to, da je odločitev za upor proti terorju, nasilju in podjarmljenju omogočila, da smo Slovenci iz druge svetovne vojne izšli kot samozavesten in ponosen narod, na strani zmagovalcev, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa smo že drugič v istem stoletju izkazali odločnost in pogum.

Prvo srečanje pod Najevsko lipo je bilo takoj po osamosvojitvi Slovenije, avgusta 1991, od takrat naprej pa je srečanje tradicionalno v začetku julija. Kot je poudaril župan Črne Janez Švab, želijo s srečanjem pod lipo ohraniti staro podeželsko navado, ko so se ob nedeljah veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.