Odmor se po novem ne bi štel v delovni čas

Ključni cilj smernic reforme trga dela je odprava segmentacije na trgu dela, je pojasnil minister za delo Andrej Vizjak. Kot je dejal, želijo prepad med "divjo fleksibilnostjo" oz. zaposlovanjem mladih v negotovih oblikah dela ter med veliko varnostjo zaposlenih za nedoločen čas rešiti z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas.

Pogodba predvideva tri obdobja

Pogodba predvideva tri obdobja. V okviru prvega, poskusnega obdobja, ki bi po predlogu vlade trajalo pet mesecev, bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga, tako kot za zaposlene za določen čas velja tudi danes.

Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec v tej fazi delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi, medtem ko po veljavni zakonodaji pri zaposlitvah za določen čas to ni potrebno, je izpostavil Vizjak. Poleg tega zaposlenemu v času prilagajanja že pripadajo vse pravice z naslova delovnega razmerja.

V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi tako kot v prilagoditvenem obdobju v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljalo več poenostavitev formalnosti.

Možna tudi pogodba za določen čas

Ministrstvo je sicer kot izjemi zunaj enotne pogodbe za nedoločen čas predvidelo pogodbo za določen čas za tiste, ki so vezani na mandat oz. neko obdobje (funkcionarji, direktorji, tisti, ki opravljajo javna dela), ter pogodbo za občasna in začasna dela, ki se lahko sklene za vsa dela, ki se ne opravljajo na sistematiziranih delovnih mestih, pri čemer posredovanje dela lahko poteka le prek zavoda za zaposlovanje. Kot primer za to je Vizjak navedel pomoč na vrtu. Dodal je, da bi to zmanjšalo obseg dela na črno in sive ekonomije.

Med poenostavitvenimi postopki sklepanja in odpovedi pogodb o zaposlitvi je izpostavil, da ne predvidevajo bolj svobodnega odpuščanja. "Mi ne širimo vsebinskih razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Ti ostajajo, kakršni so bili," je zatrdil in dodal, da jih zanima zgolj potek postopka.

V primeru prekinitve pogodbe iz krivdnih razlogov

Če bi prišlo do prekinitve delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, ministrstvo predlaga institut poravnave in upravičenost delavca do nadomestila za brezposelnost. Delavec bi se imel možnost poravnati z določeno odškodnino in priti do nadomestila, kar trenutno ni mogoče, če bi vztrajal, da ni kriv, a tega ne bi dokazal, pa bi pravico do nadomestila izgubil, je povedal Vizjak.

V zvezi z odpovednimi roki se na vladnem resorju za delo zavzemajo, da bi se delavci na zavod za zaposlovanje prijavili takoj po njihovi sprožitvi. V tem času tako ne bi le delali, temveč bi bili že tudi aktivni iskalci zaposlitve.

Sklad za odpravnine po avstrijskem vzoru

Minister upa tudi na ustanovitev sklada za odpravnine po avstrijskem vzoru. V sklad bi po 0,58-odstotni prispevni stopnji vplačevali delodajalci, je pojasnil. Delavci bi imeli po njegovih besedah ves čas pregled nad tem denarjem, saj bi se sredstva beležila na njihovih individualnih računih.

Na ta način bi odpravnino zaposleni zagotovo prejeli tudi v primeru stečaja podjetja, medtem ko je danes lahko ne. Če bi nekdo takoj našel drugo zaposlitev, se odpravnina ne bi izplačala, če je ne bi prejel v času celotne delovne aktivnosti, pa bi se ta sredstva kot bonus prenesla v pokojninski sistem.

Ministrstvo je sicer predvidelo prilagoditev delovne zakonodaje trendu staranja delovne sile. Skladno s tem bi se delavcem, ki jim za starostno upokojitev manjka do pet let starosti in do pet let pokojninske dobe, zagotovilo posebno varstvo pred odpovedjo.

Odmor se ne šteje v delovni čas

Predlagane spremembe se med drugim nanašajo še na odmor med delovnim časom. "Predlagamo, da se določi, da se odmor med delom ne šteje v delovni čas in da se glede plačila tega odmora delodajalec in delavec dogovorita v kolektivni pogodbi," je povedal Vizjak. Dodal je, da to ne pomeni, da bi v praksi prišlo do sprememb.

Po ministrovih besedah pričakujejo, da bodo socialni partnerji reformi trga dela v naslednjih mesecih posvetili veliko razprave in da bodo jeseni, ko se bodo dogovorili okoli ključnih izhodišč, že lahko iskali bolj konkretne rešitve v obliki členov zakona.