'Enkraten odpis dolga le gašenje požara, saj je stisko mogoče rešiti le z redno zaposlitvijo'

Vlog za odpis dolga v skladu z vladnim projektom pomoči socialno najšibkejšim je zaenkrat manj, kot se je sprva pričakovalo, še posebej v občinah z najvišjo stopnjo tveganja revščine. A kot je na današnjem posvetu v Mariboru povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, je z ocenami treba počakati do konca oktobra, ko se zaključi zbiranje vlog.

"Tam, kjer je stopnja tveganja revščine najvišja, je največ potencialnih upravičencev do tega odpisa. Tako bomo predvsem v tem mesecu izrabili čas, da bomo pozvali občine, da se priključijo," je ministrica povedala na posvetu o paketu pomoči in odpisu dolga, ki ga je danes gostil Center za socialno delo Maribor. To je drugi takšen posvet. Prvega so priredili v Ljubljani, prihodnji teden pa namerava ministrica o projektu spregovoriti še v Ljutomeru in Murski Soboti.

Mestna občina Maribor se je projektu po besedah podžupanje Jelke Černivec priključila med prvimi. V informacijski pisarni, ki so jo v ta namen postavili v poslopju občine, so že v prvih treh dneh zagotovili informacije več kot sto ljudem.

Župan Dupleka Mitja Horvat je bil do tega tekmovanja med občinami, podjetji in organizacijami pri pridruževanju pobudi za odpis dolga kritičen. Ta naglica je po njegovih ocenah prinesla veliko nejasnosti in populizma. "Tudi mi bomo pristopili, a smo želeli prej razjasniti nekatere zadeve. Bolje bi bilo, če bi na ministrstvu prej dorekli zadeve z občinami," je menil.

Ministrica je pojasnila, da je bila osebno v stiku s predstavniki vseh mestnih občin in združenj občin. "Mi smo vedno odprti za vse informacije, na žalost pa je občin toliko, da osebno nisem uspela opraviti razgovorov z vsakim posameznim županom," je dodala.

V mariborskem centru za socialno delo, ki je največji tovrstni center v Sloveniji, je bilo po besedah direktorice Marjane Bravc v prvih dneh zbiranja vlog veliko povpraševanja med posamezniki, zdaj pa se je zanimanje zmerno razporedilo po dnevih. Opozorila je, da je veliko povpraševanja glede možnosti odpisa vračanja republiških štipendij, kar pa v tem programu ni zajeto. Po njenih ocenah so iz tega ukrepa izpadli tudi starejši, ki niso zaprosili za varstveni dodatek. "Projekt je dobrodošel, a upamo, da se ga bo še nadgrajevalo," je menila.

Mogoče je na primer odpisati dolgove za elektriko. V mariborskem podjetju Energija Plus so po besedah direktorja Bojana Horvata zaenkrat prejeli 110 vlog, čeprav so tudi tam pričakovali večje število. Od 70 vlog, kolikor so jih zaenkrat obravnavali, jih le deset odstotkov popolnoma izpolnjuje pogoje in njihov dolg skupno znaša nekaj več kot 8000 evrov. Koliko dolga bodo dejansko odpisali, v podjetju še ne znajo povedati, saj se bodo o tem odločili po zaključku zbiranja vlog. Podobno so odgovarjali tudi predstavniki občin in zavodov.

Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, kjer imajo uporabniki za okoli 2,7 milijona odprtih terjatev, so doslej prejeli 36 vlog. Kot je pojasnila direktorica Tanja Vindiš Furman, o vlogah še ne morejo odločati, saj še ne vedo, ali bodo k projektu pristopile vse občine ustanoviteljice sklada. Ker so samostojna pravna oseba, ki ni vezana na občinske proračune, bo odpis dolga po njenih besedah pomembno vplival na prihodnje poslovanje oziroma storitve sklada.

Kopač Mrakova je pojasnila, da se neplačanih najemnin na željo občin ne more odpisati, lahko pa se odpiše uporabnina stanovanja. "Ni argumenta, da na račun tega odpisa slabimo podjetja. Tu gre namreč za dolgove, ki so iz leta 2013 ali še starejši. Imejte v mislih, da so to neizterljivi računi in kakšni so stroški izterjav," je izpostavila.

Župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda je po drugi strani menil, da bi se vlada morala lotiti reševanja problema revščine bolj celovito. Enkraten odpis dolga posameznikom je po njegovih ocenah le "gašenje požara", saj je socialno stisko mogoče rešiti le z redno zaposlitvijo.

Ministrica je priznala, da si ne delajo utvar, da bodo s tem ukrepom rešili vse težave. "Kriteriji, ki smo jih postavili, so izpostavili najbolj ogrožene med nami," je dejala. "Zavedamo se, da so ključna delovna mesta. Smo daleč od tega, da bi prišli na zeleno vejo, a stvari se izboljšujejo," je dodala.