'Edini zmagovalec bi morala biti kranjska klobasa!'

Dan pred začetkom tradicionalnega Festivala kranjske klobase v Sori pri Medvodah, ki pomembno prispeva k promociji te jedi, so proizvajalci, združeni v gospodarsko-interesnem združenju Kranjska klobasa, odpovedali sodelovanje. Kljub temu da je festival javnost dobro sprejela in je bil obisk velik, pa ima komercialno ocenjevanje kranjskih klobas tudi negativne posledice, je danes pojasnil Jure Bojnec, predsednik združenja. "Osnovni koncept festivala temelji na komercialnem ocenjevanju, kar pomeni rangiranje geografsko zaščitenega izdelka. V specifikaciji so natančno predpisane surovine za proizvodnjo in vsi certificirani proizvajalci jo proizvajajo po enotnem, predpisanem proizvodnem postopku,“ pravi. Dodaja, da zato tovrstna komercialna ocenjevanja med proizvajalci povzročajo upravičeno nestrinjanje. "V preteklosti je takšno rangiranje povzročilo preveč nesoglasij,“ je pojasnil in še dodal, da bi morala biti zmagovalka kranjska klobasa sama.

Organizatorju festivala so v preteklosti posredovali različne predloge za spremembo koncepta festivala – med drugim so predlagali tudi ocenjevanje jedi, katerih osnovna sestavina je kranjska klobasa, a organizator njihovih predlogov ni upošteval, zato je odpoved sodelovanja 11 proizvajalcev, ki letno proizvedejo okoli 430 ton kranjskih klobas, logična posledica, pravijo v združenju.

Kot je še dejal Bojnec, primeri tujih praks potrjujejo, da komercialna ocenjevanja v primeru zaščitenih proizvodov niso dovoljena, zato bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki na podlagi veljavne zakonodaje in prakse EU s področja varstva zaščitenih izdelkov zavarovali interes certificiranih proizvajalcev in sprožili ustrezne postopke zoper neupoštevanja veljavnih predpisov in pravil. Na vprašanje, ali bodo ukrepali že na tokratnem festivalu, ki bo tudi brez prisotnosti proizvajalcev očitno vendarle potekal, je odgovoril, da sicer festival, ki poteka že četrto leto zapored, zaradi prispevka k promociji podpirajo, a da bodo morebitna tovrstna ocenjevanja spremljali in javno nasprotovali rezultatom.

'Hrvaška kranjska klobasa bi izgledala tako kot slovenska Dalmacija'

V združenju so komentirali tudi pogajanja s sosednjimi državami. Kot je znano, so se namreč potem, ko sta Slovenija in Avstrija dogovorili glede kranjske klobase, oglasili tudi naši južni sosedje Hrvati. "Z Avstrijci smo se dogovorili, priznali so nam izvor, hrvaška stran pa je izrazila željo, da želijo imeti hrvaško kranjsko klobaso. To je tako, kot da bi mi imeli slovensko Dalmacijo!“pravi Bojnec.

Evropska komisija je 18. februarja letos objavila predlog za zaščito kranjske klobase v uradnem listu Evropske unije. V skladu s pravili EU se lahko v šestih mesecih pritoži vsaka država in hrvaško kmetijsko ministrstvo je nedavno na Evropsko komisijo naslovilo pritožbo na slovenski predlog. Na svoji spletni strani pojasnjujejo, da želijo s to pritožbo zaščititi domače proizvajalce in izvoznike, ki letno s proizvodnjo kranjskih klobas zaslužijo več kot 80 milijonov kun. K pritožbi so predložili vso dokumentacijo, ki jo zbirajo že od leta 2010.
Če se zadeve ne bodo še dodatno zapletle, se bo kranjska klobasa kmalu pridružila drugim izdelkom, ki so že registrirani pri Evropski komisiji. Med njimi so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, prleša tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica in nazadnje kraški pršut.

Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.