Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (Foto: Neda Došenović)

Vlada je pripravila spremembe zakona o izrbisanih, s katerim bi po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal urejali status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Kot pravi, gre za zadnjo fazo odpravljanja največje kršitve človekovih pravic v samostojni državi. Novelo bo vlada v državni zbor posredovala po skrajšanem postopku.

Dejala je, da ministrstvo za notranaje zadeve v celoti sledi odločbam ustavnega sodišča, kar pomeni, da so posamezniki, ki vložijo vlogo in izpolnjujejo pogoje, ocenjeni individualno. Če bo njihovi prošnji ugodeno, bodo dobili dovoljenje za bivanje za naprej, "ne urejamo pa odškodnin in ne podeljujemo državljanstva", je še poudarila Kresalova.

Dovoljenje za stalno prebivanje za naprej

V skladu s sprejetim predlogom pa bodo izbrisani po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje, je pojasnila Kresalova.

Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je bilo v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok.

Novela tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.

Ukrepi za obveščanje

Na vprašanje, kako bodo za zakon izvedeli izbrisani, ki ne živijo več v Sloveniji, je odgovorila, da je ministrstvo pripravilo ukrepe za obveščanje tistih, ki se jih zakon tiče. Med drugim bodo uvedli brezplačno telefonsko številko za pojasnila, obveščanje bo steklo preko javnih občil v tujini, posebna izobraževanja pa bodo organizairali tudi v upravnih enotah, pravi Kresalova.

Na vprašanje, koliko se jih bo prijavilo v postopek, ni znala odgovoriti, saj je edini zanesljiv podatek ta, koliko je bilo izbrisanih, in sicer nekaj več kot 25 tisoč. Koliko jih bo vložilo zahtevek, pa ni želela ugibati, saj "gre za odločitve posameznikov“, poleg tega pa tudi evidence o teh ljudeh ne obstajajo.

Kresalova je ob tem še dejala, da je "v zakonu določen rok, v katerem je možno vlagati zahtevke, to je tri leta od uveljavitve zakona".