Eden od ukrepov za manj zavržene in več donirane hrane je oprostitev plačila DDV

Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o kmetijstvu, ki med drugim ureja področje doniranja hrane. Donatorji, kot tudi dobrodelne organizacije, bodo lahko neoporečno hrano, ki bi jo sicer zavrgli, lažje ponudili tistim, ki jo potrebujejo, saj bodo oproščeni davka na dodano vrednost, kmetijsko ministrstvo pa napoveduje tudi javni razpis, s katerim bi sofinancirali nakup pripomočkov za vzdrževanje kakovosti hrane, je po seji vlade pojasnila državna sekretarka Tanja Strniša.

Vsak od nas v povprečju zavrže 73 kg hrane letno

Statistični urad RS je leta 2016 predstavil podrobne podatke o hrani med odpadki. Kot navajajo, se količina odpadne hrane povečuje. V letu 2015 je vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 73 kilogramov hrane ali kar 13 odstotkov več kot leta 2013. Skoraj desetina vse odpadne hrane nastane v trgovinah z živili, zato so ukrepi vlade, s katerim spodbujajo, da bo manj hrane končalo v smeteh, še kako dobrodošli.

Prvi in zelo ključen ukrep za manj zavržene hrane je oprostitev plačila DDV

V noveli zakona o kmetijstvu je izpostavila tri vsebinske novosti. Najprej urejanje področja doniranja hrane za donatorje kot posrednike. Donator, ki bo izpolnjeval pogoje, bo lahko po posebnem pravilniku, ki ga bo izdalo Ministrstvo za finance, oproščen davka na dodano vrednost (DDV). "S tem želimo spodbujati več donirane hrane. Potencialni donatorji se največkrat niso odločili za doniranje prav zaradi obveznosti DDV. Tako želimo prispevati tudi k manjšim količinam zavržene hrane ter da ta pride do ljudi, ki so pomoči potrebni," je dejala Strniša.

Novela omogoča tudi pomoč in sofinanciranje nabave opreme za posrednike. Veterinarska fakulteta je določila smernice za dobro higiensko prakso, ki jo morajo posredniki izpolnjevati. Nevladne organizacije smernice zdaj pregledujejo. Smernice so namenjene temu, da se s pravilnim ravnanjem prepreči, da bi se v procesu do prejemnika pomoči poslabšala kakovost ali varnost hrane.

Upravičenci do donirane hrane so določeni po predpisih s področja socialne varnosti, občine imajo svoje sezname upravičencev za pomoč, prav tako pa bodo lahko humanitarne organizacije same presodile, če je posameznik potreben pomoči.

Človekoljubne organizacije hrano že sedaj prevzemajo v trgovinah ali restavracijah, za transportna sredstva pa povečini poskrbijo drugi donatorji. "Na ministrstvu predvidevamo javni razpis, prek katerega bi sofinancirali nakup hladilnikov in drugih pripomočkov za vzdrževanje hrane v stanju, da ohrani kakovost in varnost," je še dejala Strniša.

Vlada želi, da humanitarne organizacije, ki so vključene v ta proces, ne bi bile pretirano obremenjene s smernicami. Zato jih bodo tudi izobraževali, kako delovati z minimalnimi stroški, a na način, da se zagotovi varnost hrane.

Obenem se s to problematiko ukvarja posebna medresorska delovna skupina, ki jo vodi glavna kmetijska inšpektorica Saša Dragar Milanovič. Skupina že skrbi za poti viške hrane, ki nastanejo v javnih obratih, do tistih, ki so pomoči potrebni.

V noveli so poleg tega pri shemi izbrana kakovost bolj natančno določili pogoje za poreklo živil in uredili trženje nepakiranih živil (sadje, meso).

Inšpektorjem večja pooblastila v primerih zavajanja potrošnikov

Tretja vsebinska sprememba se nanaša na bolj učinkovito preganjanje zavajanja potrošnikov pri označevanju in trženju živil. "Inšpektorjem dajemo orodja za bolj učinkovito postopanje. Na mestu samem bo lahko kaznoval prodajalca z ustno odločbo, če bo ugotovil, da blago narobe ali zavajajoče označeno. Ustno bo lahko odredil umik takih živil s prodaje," je še pojasnila Strniša.

Obenem so se dotaknili tudi zavajanja in kršitev pri spletni trgovini, ki je vse bolj razširjena. Za nekatere spletne trgovce, ki nimajo sedeža v Sloveniji, se je ob kršitvah pojavila težava z vročanjem odločb. Še vedno velja, da je prvi korak izdaja odločbe na kršiteljev naslov, če vročanje ni uspešno, pa se lahko odločba izda z javnim naznanilom na e-portalu in je tako tudi veljavna.