Slovenija

'DZ ne opravlja več svojega poslanstva, poslanci pa ne vedo, kaj sprejemajo'

Ljubljana, 02. 10. 2012 15.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

STA

Poslanci Pozitivne Slovenije nasprotujejo načinu sprejemanja zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Vodja poslanske skupine Möderndorfer je ocenil, da DZ pri tem ne opravlja več svojega poslanstva. Meni tudi, da poslanci ne vedo, kaj sprejemajo.

Poslanci Pozitivne Slovenije (PS) nasprotujejo načinu sprejemanja zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki se je prek dopolnil večkrat spremenil. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je ocenil, da so pri tem zakonu, katerega sprejem PS obstruira, prišli v "situacijo, ko DZ ne opravlja več svojega poslanstva".

"Zakon se je od obravnave na odboru do danes trikrat v celoti spremenil. To je absurdno stanje – da je zakon, ki bo po napovedih koalicije in vlade reševal težave slovenskih bank, v treh delovnih dneh doživel svojo renesanso," je dejal Möderndorfer in spomnil na besede predsednika DZ Gregorja Viranta, da bo DZ jeseni zakone sprejemal po rednem, ne več nujnem postopku.

Möderndorfer sicer ne verjame, da poslanci – tako koalicijski kot opozicijski – pri zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank vedo, kaj sprejemajo.

Pravi, da vlada pri zakonu ni odgovorila na temeljna vprašanja in da ne razpolagajo z nobenimi številkami. Zato pri tem "trganju državnega zbora, pri odvzemanju njegove legitimnosti – da se opravi normalna razprava z vsemi deležniki s stani stroke", ne bodo sodelovali. Dodaja, da bi se moral Virant zamislili nad svojim vodenjem DZ in da ga to, da ne glasuje oz. se ograjuje od stranke Državljanska lista, ne odvezuje odgovornosti, saj je predsednik stranke.

Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo meni, da je v Sloveniji ena ključnih stvari očiščenje bančnih bilanc slabih posojil ter vzpostavitev mehanizmov, da se to v prihodnosti ne bo več ponavljalo. Ocenil je tudi, da je predlagana rešitev vlade dobra. "Treba je oblikovati ustrezen okvir, da Slovenija reši te težave. O osnovnih načelih reševanja slabih terjatev bank se vsi strinjamo, ne strinjamo pa se o tehničnih podrobnostih te rešitve," je dejal. Dilema je, ali banke neposredno dokapitalizirati ali ustanoviti posebno družbo, vendar bi šlo z družbo najbrž lažje, je ocenil in dodal: "Največja nevarnost pa je, da se bodo slaba posojila v teh družba obdržala predolgo."

Poslanka PS Alenka Bratušek je opozorila, da se bo z zakonom povečal dolg, s čimer bo država prebila mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pravi, da koalicija vztraja pri predlogu, za katerega so strokovnjaki opozorili, da ni najboljši, ter pelje postopek brez analiz in argumentov naprej.

Tako se pri zakonu npr. ne ve, katere terjatve se bodo prenašale, kakšni bodo kriteriji. "Želeli bi si analiz, na podlagi katerih bi se lahko argumentirano odločali," je dejala.

Na vprašanje, ali bodo podrli referendum, je Möderndorfer dejal, da je treba najprej počakati na konkreten predlog. V splošnem pa ocenjuje, da država trenutno ne potrebuje referendumov, ampak ukrepe za izhod iz krize.

DZ bi moral po napovedih o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank odločati danes, a je predsednik DZ, ker so poslanci opozicije predloge dopolnil prejeli šele tik pred nadaljevanjem seje, zasedanje prekinil do srede.

Zakon predvideva ustanovitev posebne družbe, ki bo od bank prevzela slabe terjatve. Teh je po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča v vseh slovenskih bankah za približno šest milijard evrov. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Višina tega jamstva bo glede na predlog zakona omejena na štiri milijarde evrov.

slaba banka terjatev stabilnost pozitivna slovenija jani möderndorfer državni zbor zakon