Opozicija neusklajeni pokojninski reformi za zdaj ne bo nasprotovala

Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije (PS) pa je poudarila, da iz vladnih dokumentov izhaja, da bo pokojninska blagajna po reformi vzdržna do leta 2020, kar je le sedem let. Ob tem je opozorila, da bi bila reforma, o kateri so sindikati leta 2011 zahtevali referendum in je na referendumu tudi padla, vzdržna 14 let. Hkrati je največji koalicijski stranki SDS podobno kot še nekateri drugi opozicijski poslanci tudi očitala, da je omenjeno reformo pomagala zrušiti.

Vizjak ji je odgovoril, da reforma leta 2011 na referendumu ni padla zato, ker so ji nasprotovali v SDS, ampak zato, ker ni upoštevala temeljnih predlogov sindikatov, denimo predloga, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino. "Četudi bi SDS reformo podprla, bi ta na referendumu padla," je dejal. Glede navedbe, da bo pokojninska blagajna po reformi vzdržna le sedem let, pa je dejal, da je to minimalna doba in da ni rečeno, da ne bo vzdržna več let.

Janko Veber (SD) je ocenil, da so osebni informativni izračuni, ki jih predvideva reforma, naslednji korak k uvedbi osebnih pokojninskih računov, s katerimi bo prišlo do ukinitve pokojninske solidarnosti. Opozoril je tudi, da vlada v DZ ne bi smela sprejeti zakona, o katerem se še usklajuje s socialnimi partnerji. Vizjak pa mu je na to odgovoril, da je prejšnja vlada storila enako. "Celo sprejeli ste zakon, ki ni bil usklajen," je dejal.

Tudi poslanec SDS Robert Hrovat je poudaril, da se lanski referendum ni zgodil zaradi njegove stranke, pač pa zaradi sindikatov. Njegova strankarska kolegica Romana Tomc pa je poudarila velik pomen osebnih informativnih računov, ki bodo po njenih besedah vsakemu omogočili, da si sam izračuna predvideno pokojnino.

Opozicija bo prvo razpravo potrdila

O tem, ali je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ glasoval v četrtek. Matjaž Han (SD) pravi, da ima vlada srečo, da ima pred seboj verodostojnega partnerja, ki se zaveda, da je pokojninska reforma nujna. Pri tem je napovedal, da bo sam pokojninsko reformo podprl.

Tudi poslanka PS Barbara Žgajner Tavš je soglašala, da je reforma nujna, zato ji v PS v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali. Opozicija je ministru in vladi očitala, da ni bila povabljena k oblikovanju reforme. Vizjak je to zanikal in dejal, da sta obe opozicijski stranki dobili dopis, v katerem vlada ponuja pripravljenost, da reformo predstavi, pri tem pa je Žgajner Tavševa dejala, da to še ni bilo vabilo k oblikovanju reforme.

Franc Jurša iz stranke DeSUS pa je med drugim povedal, da Slovenke in Slovenci v povprečju delamo le 35 let, kljub temu da demografski podatki kažejo povišanje življenjske dobe tako moških kot žensk.

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je opozorila na izločitev posebnih pokojnin, saj meni, da bodo ti izdatki na novo opredeljeni in tudi nižji kot do zdaj. Vprašala se je tudi, koliko časa bo reforma zagotavljala vzdržnost blagajne in kakšno višino pokojnin bo zagotavljala.

Po mnenju Trude Pepelnik iz Državljanske liste je pokojninska reforma nujna, saj so se v preteklosti iz pokojninske blagajne dodeljevale tudi pravice, ki nimajo podlage v plačevanju socialnih prispevkov, poleg tega pa niso imele socialne funkcije, pač pa je šlo za dodeljevanje pravic posameznim družbenim skupinam. Če se bomo upirali spremembam, bo to po njenih besedah pomenilo, da se ne bomo mogli izogniti poslabšanju finančnega stanja.

V SLS se jim po besedah Jakoba Presečnika reforma zdi pomembna zato, ker lahko Slovenijo pomakne korak naprej pri izhodu iz krize, in sicer ne samo zato, ker bo stabilizirala pokojninsko blagajno, ampak bo dala tudi sporočilo tujini, da smo sposobni sprejemati reforme.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da je pokojninska reforma nujna in da je zlasti v interesu upokojencev in tistih pred upokojitvijo. Če ne bo sprejeta, se bodo pokojnine začele strmo zniževati, je opozoril. Pojasnil je, da je sistem treba prilagoditi novim demografskim smernicam.

Vizjak je optimističen. Glede pogajanj s sindikati o pokojninski reformi so odprti še trije sklopi vprašanj, je povedal. Eden je povezan s prehodnimi obdobji, saj sindikati pravijo, da so prekratka zlasti za ženske. Odprto je tudi vprašanje o poklicnih pokojninah. Tretji sklop pa obsegajo dodatni predlogi za spodbude za delo po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, je pojasnil.

Omenil je tudi predlog vladne strani, po katerem bi bilo po prehodnem obdobju reforme treba za približno osem odstotkov višjo pokojnino delati dve leti dlje. V prehodnem obdobju pa so po njegovih besedah preprečili, "da bi pri isti starosti upokojitve pokojnina padla za več kot dva odstotka".

"Nekaj odprtih vprašanj bomo morali pustiti do končnega dogovora, ki naj bi ga dosegli do konca tega meseca. V začetku decembra bi radi imeli zadevo dogovorjeno v največji možni meri," je povedal.

Z reformo trga dela bi zagotovili večjo fleksibilnost

Po razpravi o pokojninski reformi je DZ začel razpravo o trgu dela."Reforma trga dela je namenjena delodajalcem, da jih opogumi k zaposlovanju," je povedal Vizjak. Poleg tega je reforma namenjena tudi brezposelnim, da bodo prej poprijeli za delo, ter debirokratizaciji nekaterih postopkov, a ta dva cilja sta po Vizjakovih besedah nekoliko v ozadju.

Večjo fleksibilnost naj dosegli predvsem z možnostjo, da lahko brezposelni nad 50 let ter upokojenci opravljajo začasna in občasna dela, ter da se lahko delavec prijavi na zavodu za zaposlovanje že v času teka odpovednega roka, je razložila državna sekretarka na ministrstvu za delo Patricia Čular. "S tem se takšnemu delavcu omogoči, da že čas teka odpovednega roka izkoristi za iskanje novega delovnega mesta," je dejala.

Med poglavitnimi cilji izpostavila še zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil. Konkretno to pomeni, da se odmerni odstotek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti znižuje, kar je Čularjeva pojasnila z dejstvom, da je razlika med minimalno plačo in denarnimi nadomestili za čas brezposelnosti v času krize premajhna. Ukinili bi tudi obveznosti prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje, ta obveznost pa ostaja za delodajalce v javnem sektorju in javnih gospodarskih družbah.

Žgajner Tavševa je predlogu očitala, da ne zagotavlja zadostne stopnje socialne varnosti. Ne vsebuje nobenega jamstva, da bodo doseženi cilji, kot so manjša segmentacija na trgu dela, večja zaposljivost ali nova delovna mesta, je dejala. Cilj reforme trga dela bi morali biti prožna zakonodaja, ustrezna socialna varnost in nenazadnje tudi učinkovita aktivna politika izobraževanja, a tega tu ni, je opozorila.

V SD so po besedah Majde Potrata (SD) do predlaganega zakona zadržani. Poleg odprave administrativnih ovir, kar se ji ne zdi sporno, se zdi, da je cilj zakona predvsem povečevati fleksibilnost na račun zmanjševanja pravne varnosti delavcev in iskalcev zaposlitve. To pa za SD ni sprejemljivo, je opozorila.

V SLS predlagajo, da bi brezposelni takoj, ko ostanejo brez službe dobivali nadomestilo v enaki višini, kot do zdaj, kasneje pa bi se po njihovem predlogu nadomesetilo zmanjševalo. DeSUS pa predlaga, da bi bilo opravljanje občasnih in začasnih del namenjeno le upokojencem. SDS in NSi bosta vladni predlog podprli.