Dvojna merila?
Člani komisije za peticije naj bi sprejeli sklep o kršenju človekovih pravic na MZZ, a se to ni zgodilo.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Komisija DZ za peticije ter človekove pravice je končala sejo, na kateri so obravnavali domnevno kršenje človekovih pravic v primeru poseganja v komunikacijsko zasebnost zaposlenih na MZZ.
Člani komisije na koncu izredne seje niso sprejeli nobenega izmed treh sklepov, ki jih je predlagala predlagateljica za sklic seje, poslanska skupina LDS. Namesto tega so ob obstrukciji predsednice komisije Majde Potrata sprejeli dva sklepa, ki jih je tik pred glasovanjem predlagala koalicija. V prvem sklepu komisija ugotavlja, da se je seznanila z nepooblaščenim razkritjem službenih dokumentov ministrstva za zunanje zadeve, v drugem pa komisija delodajalce poziva, naj sprejmejo interne akte, ki bodo urejali izjeme od prepovedi obdelovanja osebnih podatkov.
Proti ravnanju članov komisije, ki so sprejeli le predlagana sklepa koalicije, sta sicer protestirala Jožef Školč iz LDS in predsednica komisije Majda Potrata iz SD. Oba sta namreč menila, da bi sprejetje takšnih sklepov pomenilo zlorabo procedure. Po njuni oceni namreč sklepa ne govorita o tistem, za kar je bila seja sklicana, prav tako pa da vsebina sklepov ni osnovna vsebina razprave.
MZZ kršil pravila ali ne?
V popoldanskem delu zasedanja je razprava tekla predvsem o tem, ali je imelo ministrstvo pravne podlage za vpogled v spiske klicev s stacionarnih telefonov ministrstva in ali je bilo prav, da je nadzor sploh uvedlo ali ne.
Po mnenju Mirka Zamernika (SDS) je ministrstvo lahko ravnalo tako kot je ravnalo, saj je tisti, ki je depešo posredoval medijem, kršil interna pravila ministrstva. Temu je oporekala poslanka Darja Lavtižar Bebler (SD). Menila je, da bi to veljalo, če bi bil dokument označen z oznako zaupno. Ker pa ta ni bil označen tako po njenem mnenju sklicevanje na zakon o tajnih podatkih ni mogoče.
Eva Irgl (SDS) pa je opozorila, da ima informacijska pooblaščenka v svojih aktih zapisano, da lahko pogleda v elektronsko pošto svojih zaposlenih, zato ne razume, zakaj pooblaščenka v odločbi, ki jo je izdala MZZ, navaja, da bi si moralo pred vpogledom v številke klicev zaposlenih pridobiti sodno odločbo. Po njenem gre pri tem očitno za dvojna merila.
Kot je znano, je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar že konec februarja v inšpekcijskem nadzoru ugotovila, da je ministrstvo za zunanje zadeve nezakonito obdelovalo t.i. prometne podatke v interni preiskavi na ministrstvu.
Glasuj
Pa zakaj smo bili tako ponosni na Borštnarja, ki je odtujil tajni dokument, katerega vsebina je bila tudi čisto nepomemna in s tem Janši najprej omogočil trpljenje in dolgotrajno robijo za narod, potem pa kariero, tu pa gre takorekoč za narodnega izdajalca. A če kličeš an Dnevnik ali Mladino, si že sumljiv, prej sploh ne poveš, da beležoš vse klice? To em spominja na naek druge čase! Kaj če je tisti osumljeni zaposleni človek hotel odpovedati časopis ali prositi za poročilo o njihovi krajevni skupnosti. A vejo tudi, kaj se je pogovarjal? KOnčno me zdajv službo sploh en bodo smeli klicazi npr. iz vrtca ali ambulante in mis poročiti izvide, saj novodobna UDBA vse beleži! Včasih so imeli dosjeje, zdaj imajo pa diske in fajle, le da jih je več in so bolj obsežni, res pa je, da zasedajo amnj prostora in jih je enostavno filtrirati, seveda, eč je baza pravilno zamišljena! Zato ej tudi kadra lahko prevcej amnj, s tem se pač ni za hvaliti. en današnji udbovček obdela 100x več ljudi kot tisti njegov predhodnik iz petdesetih elt prejšnjega stoletja!
Bravo deyvi, povedal si bistvo!
Moje mnenje je tako: najprej moraš biti človek, nato pa lahko zahtevaš človekove pravice. Za pedofile, izdajalce, tatove naroda(beri tajkune) in posiljevalce teh ni!




















