Dvojezične table: Za koga je kompromis bolj ugoden?

V Celovcu je danes potekala osrednja slovesnost ob postavitvi novih dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem. Udeležil se je je tudi premier Borut Pahor, ki je današnji dan označil za dan strpnosti, miru in dobrega sosedstva.

Po njegovih besedah bo zaradi avstrijskih korakov v pravo smer na Koroškem nastala nova kvaliteta sobivanja obeh narodov. Pahor je po poročanju ORF čestital kovačem kompromisa in današnji dan označil kot ''vrata do prihodnosti''. ''Pred nami je stari novi izziv in odločitev, ali bomo po tej poti stopali naprej ali pa bomo z bojaznijo gledali nazaj v preteklost,'' je dejal Pahor.

Po njegovih besedah so dobri sosedje, zvesti prijatelji in zavezniki pomagali, da bomo te razlike z dobrimi kompromisi v korist večine ljudi tudi skupaj reševali.

Pahor je ob tem dodal, da je izpolnitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) za Slovenijo pomemben znak. "To ne pomeni, da je s tem ta člen postal obsoleten, toda ravnanje avstrijskih oblasti je ravnanje v pravo smer," je dejal slovenski premier.

'Sam kompromis še ne pomeni uresničevanja ADP'

Na današnjo slovesnost pa ni bil vabljen Rudi Vouk, odvetnik, ki je s pritožbami na ustavno sodišče začel s postopki, ki so pripeljali do današnjih dogodkov. Ta je za 24ur.com dejal, da sam kompromis še ne pomeni uresničevanja avstrijske državne pogodbe. "Če smo dobrohotni, lahko rečemo, da gre za korak v tej smeri, s čimer ne bi bilo nič narobe, če v javnosti ne bi vse skupaj izzvenelo tako, kot da gre za dokončno rešitev," je dejal Vouk. Če bi bil ta kompromis res dokončna rešitev, bi bilo treba tako stališče po Voukovem mnenju odločno zavrniti in to ravno zaradi tega, ker z ADP nima nobenega opravka.

'To še ne more biti vse'

Vouk je dejal, da bi vlada, kljub trenutnemu zadovoljstvu, da se je znebila nekaterih problemov, morala povedati, da to še ne more biti vse oziroma da še nekaj bistvenega manjka. "Absolutno nesrečno je bilo, da je premier Pahor še pred sklenitvijo kompromisa povedal, da ne vidi nobene potrebe po nostrifikaciji avstrijske državne pogodbe, kajti s tem si je Slovenija vzela možnosti intervenirati, kar bi pa morala," je dejal Vouk.

Ob tem je Vouk povedal, da je Milan Kučan potrdil, da je med Avstrijo in Slovenijo obstajal dogovor, da Avstrija de facto uresničuje državno pogodbo, Slovenija pa ne bo komplicirala glede nasledstva. "Toda potem bi Avstrija morala izvajati državno pogodbo, a tega ne dela in to kaže tudi sedanji kompromis, ki ima status ustavnega zakona samo zato, da ni treba dejansko izpolniti obveznosti iz avstrijske državne pogodbe," je dejal Vouk. "Avstrija nima resne volje po tem," je pristavil.

Kaj bi morala storiti Slovenija?

Vouk meni, da bi morala Slovenija glede uresničevanja državne pogodbe reči, da je obstajal dogovor, da se pragmatično približujemo problematiki avstrijske državne pogodbe, da pa tak dogovor ne more imeti veljave, ko pa Avstrija poskuša z ustavnim zakonom vzeti vsebino 7. členu ADP.

A namesto tega je Pahor povedal, da ne vidi potrebe po nostrifikaciji ADP, kar po razlagi Vouka pomeni, da ima Avstrija prosto pot. "Meni osebno je dejansko nekoliko žal za ta čas, za dneve in tedne, ki smo jih presedeli na različnih sestankih v Ljubljani, za čas, ki ga smo očitno zapravljali tja v tri dni," je dejal Vouk.

Vouk je prepričan, da so Sloveniji odločbe ustavnega sodišča, pa tudi ADP ponujale bistveno več. "Pri današnjem slavju gre za zmagoslavje tistih, ki so se te problematike uspeli rešiti z nekim absolutnim minimumom. Na naši strani vsaj jaz ne vidim nobenega razloga za praznovanje," je povedal.

Manjšina pozdravila postavitev novih tabel na Koroškem

Predsednik koroško-slovenske manjšinske politične stranke Enotna lista Vladimir Smrtnik pa po drugi strani meni, da gre pri postavitvi novih dvojezičnih tabel za zgodovinski dogodek. A tudi on je izpostavil, da gre samo za začetek nekega širšega procesa, v katerem se bo dvojezičnost uveljavila kot pravilo, ne le kot izjema. Od avstrijske politike Smrtnik pričakuje, da bo v prihodnje bolj podpirala "slovensko narodno skupnost v njenih prizadevanjih za jezikovno in kulturno samobitnost''.

Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je pozdravil postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v Železni Kapli in Žitari vasi. "Doživljamo začetek postavitve 72 nadaljnjih napisov in oznak. To je dan veselja za vse kraje, ki so 56 let po podpisu državne pogodbe dobili krajevne table, naj se kot tak zapiše v vaške kronike," je pozval.

"Odslej bomo skupno gradili novo Koroško," je prepričan Inzko, ki pravi, da se na Koroškem dvigujejo potenciali, pospešujejo talenti in izkoriščajo možnosti. "Gradimo odprto Koroško, kjer naj se podpirajo najboljše glave, ki jih želimo ohraniti na Koroškem. Želim si skupno Koroško za vse Korošice in Korošce," je menil Inzko.

Avstrijska stran izraža svoje zadovoljstvo s kompromisom

Dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem kot tudi rabi uradnega jezika in drugih ukrepih za zaščito koroških Slovencev so po vrsti neuspešnih pogovorov aprila letos dosegli v Celovcu na pogajanjih med predstavniki avstrijske zvezne in koroške deželne vlade ter vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev.

Glede na veselje in zadovoljstvo uradnih koroških oblasti ob začetku uresničevanja dogovora o 164 novih krajevnih napisih lahko sklepamo, da se avstrijska stran počuti kot zmagovalec v pogajanjih. Kompromis namreč predvideva precej nižje število dvojezičnih tabel in višji prag slovenskega prebivalstva kot odločbe avstrijskega ustavnega sodišča in državne pogodbe. Glavnega pogajalca, avstrijskega državnega sekretarja Josefa Ostermayerja, bo tako na primer danes dežela Koroška počastila z zlatim redom za zasluge.

91 dvojezičnih krajevnih napisov že stoji, po sprejetem kompromisu pa se jim jih bo pridružilo še 73. Od vseh skupaj je ''pravih'' krajevnih tabel z modro obrobo 56, medtem ko gre pri preostalih 108 po poročanju ORF za tako imenovane označbe krajev, torej za bele table brez modre obrobe.