Dvig DDV: gašenje požara z bencinom?

Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so z ministrom za finance Janezom Šušteršičem danes usklajevali predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost, s katerim naj bi DDV s spodnje na 20-odstotno stopnjo med drugim dvignili tudi za časopise in revije. Vlada bo verjetno zakon obravnavala že na četrtkovi proračunski seji.

Po besedah poslanca SLS Romana Žvegliča so poslanske skupine koalicije dosegle dogovor, da zakon o davku na dodano vrednot nadaljuje z zakonodajnim postopkom. Končne rešitve pa bodo še usklajevali.

Tako je izpostavil tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah je koalicija glede zakona o davku na dodano vrednost "relativno enotna", na podlagi rezultatov raznih finančnih simulacij pa bodo zakon v parlamentarnem postopku lahko dopolnjevali. Horvat je ocenil, da bo vlada na četrtkovi seji zakon verjetno tudi potrdila.

Tudi v SDS so pojasnili, da je danes šlo le za enega od koalicijskih usklajevanj glede predlogov zakonov.

V SDS in NSi vsebinskih stališč glede dviga spodnje stopnje DDV ne razkrivajo, medtem ko je Žveglič v sporočilu za javnost poudaril, da so v SLS veliki nasprotniki dvigovanja DDV na kateri koli ravni. Ocenjujejo namreč, da gre za poenostavljen ukrep, "ki se ga uvede čez noč, hkrati pa najbolj obremeni neposredno državljane". Med drugim po njihovem mnenju onemogoča ustvarjanje boljšega poslovnega okolja za tuje investicije.

Žveglič je sicer pojasnil, da so v SLS brez težav privolili v pogovore, da se preuči nekatere postavke, ki so trenutno obdavčene po 8,5-odstotni stopnji. Vendar da so nekateri dvigi "zelo občutljivi", kot na primer storitve javne higiene.

Medtem v SLS še vedno niso zadovoljni s predstavljenimi argumenti za dvig DDV za tiskane medije oz. periodične publikacije, "glede na to, da splošna praksa v Evropi kaže, da imajo nekatere države uvedene celo dodatne davčne olajšave".

Potem ko je vlada prvič razpravljala o predlogu proračuna za leti 2013 in 2014, je v javnosti veliko prahu dvignila prav namera o morebitnem dvigu DDV na časopise in revije. Vladni predstavniki so večkrat zatrdili, da vlada formalnega predloga glede tega ni sprejela. Pred tako potezo so jo sicer posvarili v opoziciji in nekaterih medijskih hišah.

GZS proti vsakemu povečanju davkov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nasprotuje vsakemu povečanju davkov, s katerim naj bi se povečal priliv v proračun. "V pogojih gospodarske recesije in upadanja standardov je dvigovanje DDV za različne proizvode in storitve, še posebej za časopise in revije, ukrep, ki je enak gašenju požara z bencinom," so prepričani na GZS.

"Namesto da bi država lajšala težave gospodarstva z zmanjševanjem davkov in z ukrepi odpravljanja administrativnih bremen, načrtuje povečevanje davkov. To bo drastično poslabšalo ekonomski položaj posameznih gospodarskih subjektov," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Časopisna panoga je sredi globoke krize, ki se še zaostruje in otežuje preobrazbo izdajateljev v smeri digitalizacije medijev. Kot je ocenil, bi dvig davčne stopnje za DDV z 8,5 na 20 odstotkov, ki ga je napovedala vlada, za številne gospodarske subjekte, založnike časopisov in revij pomenil zanesljiv konec poslovanja.

Pretežna večina, 80 odstotkov, založnikov je mikro in malih družb, ki so bile že do sedaj prisiljene skrajno racionalizirati svoje poslovanje in tako rekoč nimajo več rezerv, je opozoril Hribar Milič.

To po njegovih pojasnilih pomeni, da bodo prisiljeni odpuščati zaposlene in prenehati poslovanje podjetij. Izdajatelji, zlasti v razmerah, ko se na slovenskem trgu domače povpraševanje močno krči, zvišanja davka ne bodo mogli prenesti na potrošnike, kar bi pomenilo neposredno znižanje njihovih prihodkov.

"Priliv v proračun iz naslova povišanja DDV za tisk bi bil zanemarljiv v primerjavi z gospodarsko in socialno škodo, ki bi ga povzročilo prenehanje poslovanja številnih gospodarskih subjektov v tej panogi. GZS zato poziva vlado, da ne sprejme tega ukrepa, ampak sprejme ustreznejše ukrepe za povečanje prilivov v proračun in predvsem zagon gospodarstva," je še izpostavil Hribar Milič.