Ustavno sodišče je na zahtevo državnega sveta razveljavilo določbe zakona o verski svobodi, ki določajo pogoje za registracijo verske skupnosti in duhovno oskrbo v zaporih in bolnišnicah, če se nanašajo na zaposlovanje duhovnikov.
Razveljavitev začne učinkovati leto po objavi odločbe v uradnem listu, z njo pa je skladno z načelom zaupanja v pravo ustavno sodišče preprečilo možnost nenadne spremembe položaja duhovnikov, ki so morebiti že zaposleni. Hkrati pa ima zakonodajalec na voljo dovolj časa za morebitno ureditev njihovega položaja po začetku učinkovanja razveljavitve in za morebitno drugačno ureditev verske duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora in javnih bolnišnicah.
Tako intenziven način podpornega delovanja države pri omogočanju verske duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah presega meje, določene z ustavnim načelom o ločenosti države in verskih skupnosti, zato je z njim v neskladju, so ugotovili ustavni sodniki.
Ustavno sodišče je razveljavilo tudi del 13. člena zakona, ki določa, da se cerkev ali druga verska skupnost lahko registrira, če ima najmanj 100 polnoletnih članov, ki so slovenski državljani ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče, in deluje v Sloveniji najmanj zadnjih deset let. Navedeni pogoji tako zožujejo človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti, da pomenijo poseg vanjo, meni sodišče. Učinkovanje razveljavitve je ustavno sodišče odložilo za eno leto.
Pač pa je sodišče odločilo, da del zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in del 29. člena zakona o verski svobodi nista v neskladju z ustavo. Oba dela je treba po mnenju sodišča razumeti kot enovito celoto in ju razlagati tako, da je dopustna gmotna podpora vsake registrirane verske skupnosti, ki ustreza opisu splošno koristne organizacije.
Spomnimo ...
O zahtevi za presojo ustavnosti zakona o verski svobodi se je državni svet odločil 21. marca 2007, potem ko je državni zbor po odložilnem vetu zakon 2. februarja 2007 vnovič sprejel. Po mnenju državnih svetnikov so sporna zlasti določila glede financiranja verskih skupnosti s strani države, zakon pa povzroča neenakopraven položaj verskih skupnosti.
Državni svet je zahtevo za oceno ustavnosti zakona sicer vložil na pobudo državnega svetnika Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države od cerkve.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.