Pobudo za veto državnega proračuna je podala interesna skupina lokalnih interesov, ki je pritrdila opozorilom občinskih združenj in kot sporne izpostavila rešitve, ki zadevajo financiranje občin, pa z njihovimi združenji niso bile usklajene.
Kot je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič, v zakonu določena višina povprečnine ne zadošča za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakonodaja. Zakon povprečnino določa v višini 522 evrov na prebivalca, medtem ko so v združenjih občin vztrajali, da bi jo morali določiti pri 536 evrih.
Občine tako po njihovih navedbah za financiranje zakonskih nalog že sedaj porabljajo lastna sredstva, se notranje likvidnostno zadolžujejo in porabljajo zadnje rezerve. Ob tem so v interesni skupini opozorili, da povprečnina v višini 522 evrov ne zajema pričakovanih stroškov iz naslova sprostitve napredovanj javnih uslužbencev.
Poleg višine povprečnine so kot nesprejemljivo označili tudi nižanje višine sredstev za sofinanciranje investicij iz 21. člena zakona o financiranju občin. Kot sporen pa izpostavili tudi člen, po katerem občinam prihodki iz dohodnine pripadajo le do višine primerne porabe.
Finančni minister Dušan Mramor je izrazil obžalovanje, da so se župani odločili zavrniti zadnji vladni predlog, po katerem bi povprečnina znašala 525 evrov, s čimer bi za financiranje primerne porabe v prihodnjem letu imele več virov kot letos.
Pri tem je opozoril, da se že v letošnjem in se bodo tudi v prihodnjem letu kazali učinki ukrepov za nižanje stroškov občin. Iz podatkov pa po njegovih besedah izhaja tudi, da imajo občine še manevrski prostor za znižanje izdatkov, ne da bi ogrozile izvajanje služb, servisov in storitev za občane.
Financiranje občin, kot je bilo zasnovano v letih debelih krav, danes ni možno, je poudaril minister. "Takšno financiranje v danih javno-finančnih okvirih ni vzdržno, ne da bi ogrozili celoten javno-finančni sistem v državi," je posvaril.
To, da se z zakonom o izvrševanju državnega proračuna posega v sistemski zakon, ni prava pot, pa je poudaril Bojan Kontič, sicer tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije. Če zakon o financiranju občin ni več primeren, ga je treba spremeniti, da bo ustrezal duhu časa. Na ministrovo navedbo o višini prihrankov, doseženih pri stroških občin, pa je odvrnil, da se ocene vlade in občin med seboj precej razlikujejo.
Zoran Božič je menil, da je popolnoma jasno, kakšen bo razplet ob ponovnem glasovanju o zakonu v državnem zboru. Če bodo potem občine vložile pobudo za ustavno presojo, pa upa, da bo ob naslednjem sprejemanju proračuna drugače. Če bodo o zahtevi za ustavno presojo odločali v državnem svetu, jo bodo po njegovem mnenju tako kot veto tudi podprli.
Kot pa je opozorila državna sekretarka s finančnega ministrstva Mateja Vraničar, je ustavno sodišče o tem vprašanju že presojalo in ugotovilo, da je ne glede na to, da sistemski način določanja povprečnine vsebuje zakon o financiranju občin, treba pri samem opredeljevanju obsega financiranja občin upoštevati tudi javno finančne danosti in zmožnosti.
Delodajalci niso uspeli
Državni svet danes ni sprejel odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači. Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev odločali, a so bili podporniki redefinicije minimalne plače premočni. Že v predstavitvi je vodja skupine delodajalcev Milan Lukić dejal, da ne verjamejo v čudeže, a vseeno želijo, da bi DZ o noveli odločal še enkrat.
DZ je v torek namreč soglasno podprl sindikalni predlog spremembe definicije minimalne plače, s katerim se je iz nje izvzelo dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Lukić je opozoril, da sprejeta rešitev ni toliko dobra, kot je všečna in ponovil, da največji "dobitnik ne bodo delavci, temveč državni proračun".
Sicer se strinja, da trenutni zakon ni dober, a napake je treba odpraviti na drugačen način in ne tako, "kot so to storili sindikati". V predlogu veta so predstavniki delodajalcev v državnem svetu zapisali, da novela ni bila obravnavana v skladu z načeli socialnega dialoga in mednarodnimi dokumenti, hkrati pa predstavlja kršitev socialnega sporazuma za obdobje 2015 - 2016 v vsaj treh točkah.
Zakon naj bi imel po njihovem mnenju izrazito negativne učinke oziroma posledice za gospodarstvo. Med drugim bodo imeli delodajalci dodatne stroške zaradi obračuna plač, povečani stroški dela pa bodo lahko vodili do zmanjšanja števila zaposlenih.
Razlago delodajalcev je zavrnila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi sodobnih sindikatov Slovenije Andreja Poje, ki je poudarila, da se s tem ukrepom po 20 letih zgolj odpravlja krivična, neenaka obravnava prejemnikov minimalne plače, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času. Temu so po njenih besedah pritrdili tudi poslanci, ki so predlog večkrat, nazadnje v torek, podprli soglasno.
Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, podprla pa ga je tudi vlada, že vse od začetka razburja delodajalce. Ti so dejali, da bodo v primeru sprejema redefinicije izstopili iz socialnega sporazuma, kar je ponovil tudi Lukić.
Delodajalci so v razpravi ponovno poudarili še, da je bilo s tem izgubljeno zaupanje med socialnimi partnerji, zaradi česar bodo izjemno otežena nadaljnja pogajanja med njimi.
Kot je v nagovoru poudaril državni sekretar z ministrstva za delo Peter Pogačar kljub podpori spremembi, "saj si prejemniki minimalne plače nedvomno zaslužijo dodatke za delo v neugodnem delovnem času", ministrstvu in vladi ostaja grenak priokus, ker je niso uspeli doseči v socialnem dialogu.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.