Državni svet zavrnil zahtevo za referendum

Naj zahtevo zavrnejo, je državne svetnike uvodoma pozval predsednik vlade Borut Pahor. Kot je dejal, je svet OECD prav danes soglasno sprejel odločitev, da naši državi 27. maja vroči vabilo za članstvo v tej organizaciji, pogodbo pa naj bi podpisali 1. junija. Ker je sprejem tega zakona eden od pogojev za vstop v OECD, je Pahor danes generalnega sekretarja organizacije Angela Gurrio prosil, naj zaenkrat ne spreminja svoje odločitve, čeprav zakonodajni postopek še ni končan.

Zahteva OECD ni brezglava razprodaja državnega premoženja, je zatrdil Pahor. Pač pa OECD po njegovih besedah od Slovenije pričakuje transparentno, učinkovito in gospodarno upravljanje državnega premoženja. Vsaka odločitev mora biti temeljito premišljena, je dejal in državne svetnike prosil, naj zaradi nasprotovanja kakšnemu členu ne zavrnejo možnost, da bi Slovenija postala članica te organizacije.

'Mi trdimo ravno nasprotno'

Nasprotno je prvopodpisani pod zahtevo Bogomir Vnučec menil, da ta zakon ni pogoj za vstop v Slovenije v OECD. Kot menijo predlagatelji zahteve za referendum, zakon ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države, Vnučec pa mu je med drugim še očital, da daje večja pooblastila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za bolj enostavno razpolaganje z lastniškimi deleži. "Mi trdimo ravno nasprotno: ZPIZ mora delati s temi delnicami zelo konservativno, saj lahko v nasprotnem zapravi prihodnost prihodnjih generacij upokojencev," je dejal.

S premoženjem države in s tem vseh državljanov Slovenije se bo upravljalo tako, da se njegova vrednost dolgoročno ne bo zmanjševala, prihodki od prodaje pa se ne bodo namenili za bodočo potrošnjo, je zagotovil finančni minister Franc Križanič. Ob tem je napovedal, da se bo z uveljavitvijo tega zakona začelo kakovostno upravljati s premoženjem države, in sicer ločeno od volje posameznih ministrstev, brez vpliva politike in posameznih interesnih skupin.

Ni tema za referendum

Zakon ni dober in ima mnoge pomanjkljivosti, je bil kritičen predsednik komisije DZ za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Stojan Binder. A kljub temu to ni tema, o kateri bi ljudje odločali na referendumu, je poziv k zavrnitvi zahteve za razpis referenduma pojasnil Binder. Strinjal se je predsednik komisije DZ delodajalcev Borut Meh, ki se mu zdi neodgovorno prelagati odločitev na prebivalce. "Zaupam v dobronamernost vlade," pa je ocenil državni svetnik Jože Mencinger, ki je ugotovil, da gre za tehničen zakon. O OECD sicer sam nima visokega mnenja.

Zakon o upravljanju kapitalskih naložb države določa ustanovitev posebne agencije, ki bo upravljala državne kapitalske naložbe. Ker naj ne bi zagotavljal strokovnih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države, je državni svet nanj 23. aprila izglasoval odložilni veto, zatem pa ga je DZ 3. maja s potrebno večino vseh glasov vnovič potrdil.

'Ne gre za eksot'

Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je ob odzivu na povabilo organizacije OECD izpostavil prav razprave o predlogu referenduma.

"V Sloveniji se pogosto ustavimo pri posamičnih, manj pomembnih stvareh, ne vidimo pa celote. Upam, da ne bomo kazali svetu podobe, ki jo v zadnjem času kažemo okrog referenduma glede zakona o agenciji za upravljanje z javnim premoženjem, ker je to po mojem mnenju nesmiselno," je poudaril minister Gaspari.

Agencija je po njegovih besedah oblika bolj transparentnega upravljanja z državnim premoženjem: na enem mestu, s profesionalnim kadrom, na profesionalen način, s primerjalnimi analizami in postopki ter z zmanjšanjem vplivanja politike na odločitve profesionalne narave v podjetju oziroma družbi, ki je v državni ali delni državni lasti.

"Razpolaganje z državnim premoženjem, torej ali se bo nekaj prodalo ali kupilo, pa ni stvar te agencije, ampak vlade in državnega zbora, in je to ločeno," je poudaril Gaspari. Agencija po njegovih besedah lahko pripravi predlog, a o njem se odločijo politični dejavniki, ki so konec koncev za to pooblaščeni.

"Če nekdo meša to, da je ta agencija problem, ker naj bi divje privatizirala državno premoženje, potem je to lažni izgovor. Če naj bi bila to agencija, ki naj bi jemala pooblastila ministrstvu za finance kot osnovni instituciji vlade na področju financ, to ni res, ker je to izvedbena institucija profesionalne narave, medtem ko je ministrstvo inštitut za izvajanje politik, strategij in nadzora," je pojasnil.

Da je treba ločiti lastnino, nadzor in upravljanje, je po Gasparijevih besedah tudi osnovno pravilo, ki ga zastopa OECD. "Če to ni ločeno, potem dobite, kar smo imeli v Sloveniji dolga leta nazaj, zadnjih 20 let, ko se ni vedelo, kdo pije in kdo plača, ko gre za te resno razmejene funkcije, ki jih mora država organizirati," je opozoril.

Ministrstvo za finance je tako lahko po Gasparijevih navedbah osnovni strateg na področju oblikovanja politike, na primer privatizacije. Banka Slovenije in obe agenciji na finančnem trgu sta glavni nadzorni instituciji, ki opravljata nadzor, neodvisen od vlade in državnega zbora, ker sicer nadzora ni. Agencija pa je osnovna profesionalna institucija, ki se ukvarja s podjetniškim vladanjem.

"Ne gre za nek eksot," temveč za "zelo domišljeno ločitev treh med seboj sicer nezdružljivih funkcij, če se želimo izogniti korupciji in drugim neljubim pojavom, ki jih ponavadi državno premoženje s sabo nosi, če se o teh stvareh ukvarja samo politično," je sklenil minister Gaspari.