Predsedniki srednjeevropskih držav so na 15. srečanju, ki je bilo tokrat v Ohridu, govorili o približevanju držav Zahodnega Balkana EU, o Kosovu, pozornost so namenili še energetiki. Srečanja se je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je imel več dvostranskih srečanj, odmevno je bilo zlasti tisto s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem.

Premierja obeh držav sama ne moreta rešiti problema meje, tako da naj bi mešana skupina ponudila okvir za iskanje rešitve, meni Türk. (Foto: POP TV)

Dvodnevno srečanje se je danes sklenilo s sprejetjem deklaracije, v kateri so poudarili nujnost vključitve držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave ter pomen sodelovanja na področju gospodarstva in energetike. Sicer so udeleženci sklepni dan pozornost posvetili temi "Integracija in možnosti za močnejše in konkurenčnejše gospodarstvo. Energetske perspektive in izzivi".

Türk in Mesić o aktualnih vprašanjih

Slovenski predsednik Danilo Türk se je v petek ob robu 15. srečanja predsednikov srednjeevropskih držav na Ohridu sestal tudi s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem. Glede aktualnih dvostranskih vprašanjih sta predsednika pozitivno ocenila trenutne napore obeh vlad in tem dejavnostim izrekla svojo podporo, so sporočili iz urada predsednika republike.

Türk in Mesić sta na srečanju, do katerega je prišlo na pobudo hrvaškega predsednika, razpravljala o položaju v vzhodni Evropi in o aktualnih dvostranskih vprašanjih. Glede slednjega sta pozitivno ocenila trenutna prizadevanja obeh vlad in tem dejavnostim izrekla svojo podporo. Pogovarjala sta se tudi o obisku predsednika Türka na Hrvaškem. Predsednika sta se strinjala, da so odnosi med državama dobri in podprla mešano slovensko-hrvaško komisijo za reševanje vprašanja meje.

Haag ali posebna komisija?

Glede možnosti, da bi o vprašanju meje odločalo Meddržavno sodišče v Haagu, je Türk dejal, da ima o tem svoje mnenje, vendar ne želi prejudicirati rešitve in obremenjevati dela slovensko-hrvaške skupine mednarodnopravnih strokovnjakov. Kot je dodal, premierja obeh držav sama ne moreta rešiti problema, tako da naj bi mešana skupina ponudila okvir za iskanje rešitve.

Premierja obeh držav sama ne moreta rešiti problema meje, tako da naj bi mešana skupina ponudila okvir za iskanje rešitve, meni Türk. (Foto: Dare Čekeliš)

To je bilo njuno drugo srečanje, odkar je predsednik Türk decembra lani prevzel predsedniški položaj. Prvič sta se Türk in Mesić neformalno srečala na Gradu Otočec februarja letos ob robu slovesnosti ob 15-letnici Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva.

Večstranska srečanja

Predsednik Türk in predsednik Bolgarije Georgi Parvan sta največji del pogovora posvetila energetsko-okoljskim vprašanjem in energetski prihodnosti Evrope. Zavzela sta se za okrepitev raznovrstnosti v oskrbi z energijo ter za nova partnerstva med Evropsko unijo ter njenim sosedstvom in območjem Srednje Azije, so sporočili iz urada predsednika republike.

Srečanje med Türkom in predsednikom Republike Črne gore Filipom Vujanovićem je bilo namenjeno pogovorom o dejavnostih Črne gore na njeni poti do članstva v Evropski uniji. Sogovornika sta ocenila sedanji položaj Črne gore in razpravljala o časovni določitvi nadaljnjih korakov na tej poti.

Predsednik republike se je s turškim kolegom Abdullahom Gülom pogovarjal o dvostranskih odnosih med državama, ki se, kot sta ocenila, zelo dobro razvijajo. Predsednika sta govorila tudi o napredovanju Turčije v smeri članstva v uniji.

Sklepni dan srečanja

Sklepni dan so udeležence nagovorili številni predsedniki države, ki so spregovorili o različnih aktualnih temah. Srbski predsednik Boris Tadić je tako v nagovoru poudaril, da se Srbija ne bo nikoli odrekla svoji integriteti in suverenosti, prav tako pa se ne bo odrekla niti vstopu v EU.

Kot je še zatrdil, Srbija ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova, bo pa podprla integracijo vseh držav v regiji v EU.

Za predsedujočega predsedstvu BiH Harisa Silajdžića je rešitev za Balkan v EU, čemur ni alternative. Zato je v interesu BiH, da tudi njene sosede napredujejo na poti evropske integracije. Po njegovih besedah je BiH simbol dialoga in je kot taka lahko vzor v svetu.

V Beogradu in Prištini je pozornost vzbudilo tudi dejstvo, da kosovski predsednik Fatmir Sejdiu ni dobil povabila na srečanje. Gostitelj, makedonski predsednik Branko Crvenkovski, je medijem takšno odločitev utemeljil z besedami, da o statusu Kosova med udeleženkami še ni enotnega mnenja.

Nemški predsednik Horst Köhler pa je v svojem nagovoru poudaril nujnost regionalnega mreženja zmogljivosti in gospodarskih trgov, kot tudi pomen evropskega približevanja držav v regiji. Njegov avstrijski kolega Heinz Fischer pa verjame, da se širitev EU ne bi smela nanašati le na nove članice in nove številke, temveč bi morala državam članicam omogočiti hitrejši gospodarski razvoj.

Do pobude za redna srečanja predsednikov srednjeevropskih držav je prišlo leta 1993 ob odprtju poletnih iger v Salzburgu, ki so se jih ob takratnem avstrijskem predsedniku Thomasu Klestilu udeležili še tedanji predsedniki Češke, Madžarske in Nemčije. Aprila 1994 se je sedem predsednikov - Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Avstrije, Nemčije in Slovenije - sešlo prvič v češkem mestecu Litomyšl. Slovenija je leta 2002 gostila deveto srečanja srednjeevropskih predsednikov.