Upravno sodišče v odločitvi pravi, da so zahteve treh od petih tožečih strank upravičene. Načelno, tako piše v sklepu, je vračanje v naravi tudi v Triglavskem narodnem parku mogoče, vendar je potrebno ozemlje mnogo bolj natančno določiti.
Ministrstvo bo moralo o zadevi odločati znova, saj je z gozdovi vrnilo cerkvi tudi ceste, daljnovode in drugo infrastrukturo v parku. Če bodo, po navodilih sodišča, prilagodili svojo odločitev, zadeva še zdaleč ne bo končana. Nekateri izmed tožnikov so že napovedali ustavni spor, saj trdijo, da javno dobro ni zgolj infrastruktura, temveč celoten Triglavski narodni park.
Sporne so tako ceste, daljnovodi, jezera, potoki in druga infrastruktura v parku. Sodišče meni, da to ne gre, saj so objekti javno dobro, torej niso v pravnem prometu, zato prodajanje oziroma vračanje ne pride v poštev.
Načelno sicer sodišče ministrstvu za kmetijstvo ne oporeka. Pravi, da je mogoče tudi pokljuške gozdove vrniti v naravi, saj za to ni pravnih ovir. Povedano drugače, odločitev o vrnitvi gozdov ostaja, če bo le rešeno vprašanje cest in druge infrastrukture.
Na občini Bohinj, ki je eden od tožnikov, so z odločitvijo sodišča zadovoljni, saj - z izjemo tistega dela, ki potrjuje, de je mogoče gozdove vračati tudi v naravi - v celoti sledi njihovemu zahtevku.
Kmetijsko ministrstvo zadovoljno z odločbo
Kljub temu so na ministrstvu z odločbo zadovoljni, saj naj bi ta dokazovala, da je bila odločitev ministrstva o vračanju premoženja v naravi pravilna. Po pravnomočnosti odločbe bo ministrstvo ponovno začelo z vračanjem gozdov TNP ljubljanski nadškofiji, je povedal kmetijski minister Franci But.
Po Butovem prepričanju je upravno sodišče v svoji odločbi pojasnilo izjemno pomembna vprašanja, ki so Slovenijo že nekaj časa delila in povzročala različna stališča in poglede na reševanje problemov denacionalizacije, še posebej denacionalizacije na območju TNP. Zaradi vsebinskih navedb odločbo označuje kot potrditev osnovnih razlogov ministrstva za vračilo zemljišč v naravi. Upravno sodišče je sicer odpravilo odločbo, s katero so bili ljubljanski nadškofiji vrnjeni gozdovi v TNP, vendar je v celoti potrdilo njihovo stališče, da za vračanje gozdov ni podanih nobenih ovir po 3. točki 19. člena zakona o denacionalizaciji, je še menil But.
Gozdovi v TNP torej niso dobrina v splošni rabi, kar je bil glavni argument vseh petih tožečih strank v upravnem postopku. Odločba je bila odpravljena zaradi razlogov, ki niso tako problematični in bodo tudi hitro odpravljeni, je prepričan But. Ko bo odločba pravnomočna, je še povedal But, bo ministrstvo na osnovi pritrdilnega mnenja upravnega sodišča ponovno vrnilo gozdove TNP ljubljanski nadškofiji, izvzeli pa bodo tiste parcele, ki so sporne (teh je približno en odstotek).
