Mladi v Sloveniji se vse bolj soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, zaradi česar težko načrtujejo prihodnost oz. rešujejo stanovanjsko problematiko, opozarjajo na ZSSS. Krepi se prepričanje, da so negotove oblike zaposlovanja nekaj normalnega, vendar se je temu treba upirati, je danes dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Semolič poudarja, da se je mnenju, da so negotove oblike zaposlovanja nekaj normalnega, potrebno upreti. (Foto: POP TV)

Prožna varnost je v Sloveniji precej nevaren pojem, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), saj da t.i. danski zlati trikotnik – ki zajema visoko fleksibilnost trga dela, visoko varnost prihodka tudi v času brezposelnosti in obsežne ukrepe aktivne politike zaposlovanja – v Sloveniji "pušča na vseh koncih". Fleksibilnost dela se preizkuša prav na mladih, je opozoril.

Po podatkih Eurostata je bil v zadnjem četrtletju leta 2007 v Sloveniji delež začasnih zaposlitev 18,3 odstotka. Tako je bila Slovenija za Španijo (30,9 odstotka), Poljsko (28,4 odstotka) in Portugalsko (22,3 odstotka) skupaj z Nizozemsko na četrtem mestu v EU, je navedel Lukič. Leta 1990 je bil v Sloveniji delež zaposlitev za določen čas 10,5 odstotka.

Proizvajanje revežev?

"Skovanka 'moderna in učinkovita socialna država' ne pomeni nič drugega kot načrtno proizvajanje zaposlenih revnih," je dejal in navedel primer usposabljanja na delovnem mestu, ki traja tri mesece, v tistem času pa je mesečni prejemek 60 odstotkov minimalne plače. Po njegovih besedah je bilo konec leta 2006 v programu javnih del 21,6 odstotka ljudi s šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe, kar je 12,6 odstotne točke več kot leta 1998.

Ob negotovih oblikah zaposlitve pri mladih ZSSS opozarja tudi na težko dostopnost stanovanj za mlade. Predsednica odbora mladih pri ZSSS Staša Pirnat je navedla podatke o oglaševanih cenah stanovanja v marcu letos, ki kažejo, da je bila v Ljubljani povprečna oglaševana cena za garsonjero 3422 evrov za kvadratni meter, za štirisobno stanovanje pa 2695 evrov. Po podatkih statističnega urada je bila januarja letos v Ljubljani povprečna plača okoli 982 evrov.

Pirnatova je spomnila na možnost subvencioniranja mladih družin pri reševanju stanovanjske problematike, pri kateri je možno pridobiti subvencijo za največ osem let v višini 300 evrov na družinskega člana. Možnost je tudi najem kredita pri banki, pri čemer večina bank kot pogoj zahteva zaposlitev za nedoločen čas, mesečna obveznost kredita pa lahko doseže tudi tretjino ali polovico dohodka, opozarja Pirnatova.

Negotove oblike dela, ki v zadnjem času prevladujejo, pomenijo "pot v revščino", je dejal predsednik ZSSS Semolič. "Krepi se prepričanje, da je to normalno, moderno, da drugače ne more biti," pravi, "vendar se je temu treba upirati." Ob tem je opozoril na negotovost in nezmožnost načrtovanja prihodnosti ter na medsebojno odvisnost mladih in starejših pri pokojninskem in zdravstvenem sistemu.

Semolič je spomnil na neizpolnjevanje dveh določil socialnega sporazuma za obdobje 2007–2009, kjer je med nalogami vlade zapisano, da mora ta ustrezno finančno spodbujati delodajalce k zaposlovanju mladih delavcev za nedoločen čas ter da mora z ureditvijo in posodobitvijo zemljiške knjige, s povečanjem bančne konkurence in prožnosti finančnega sektorja ustvariti možnost za hitrejši razvoj trga nepremičnin in za povečanje dostopnosti do bančnih posojil, ne glede na zaposlitveni status posojilojemalca.