'Država le prevzela preveč nase'

Pogodba za nakup cepiva proti novi gripi je znova dvignila veliko prahu. Tokrat se je z njo ukvarjala komisija DZ za nadzor javnih financ, sprejeli pa so sklep, s katerim pozivajo vlado, naj v roku treh mesecev prouči skladnost pogodbe s slovenskim in evropskim pravnim redom. O svojih zaključkih pa naj nato poroča državnemu zboru.

Za poslansko skupino SDS, ki je tudi zahtevala sklic nujne seje, so sporna predvsem tista določila pogodbe, ki se nanašajo na odgovornost države, ki bi v primeru tožb zaradi stranskih učinkov cepiva nosila skoraj vse stroške. Slovenska zakonodaja namreč določa, da proizvajalec odgovarja za kakovost zdravila ali posledice morebitnih zapletov, ki nastanejo zaradi uporabe zdravila.

Marušič: Odškodninski zahtevki malo verjetni

Ivan Grill iz stranke SDS meni, da bi lahko imeli zapleti, ki bi nastali pri bolnikih kot posledica cepljenja z omenjenim cepivom, za posledico tudi plačilo velikih odškodnin iz državnega proračuna. Glede tega minister za zdravje Dorjan Marušič poudarja, da so morebitni odškodninski zahtevki zaradi negativnih posledic cepiva na zdravje posameznika po petih mesecih od začetka cepljenja zelo malo verjetni. Ob tem je minister poudaril, da je cepivo, ki ga je Slovenija pridobila, imelo dovoljenje Evropske agencije za zdravila. Niti po svetu niti Sloveniji uporabniki cepiva niso poročali o kakršnih koli stranskih učinkih, ki ne bi bili pričakovani.

Vizjak: Država le prevzela preveč nase

Predsednika komisije Andreja Vizjaka (SDS) skrbi, da bi se tudi v prihodnje sklepale pogodbe za nakup zdravil ali pa cepiv s podobnimi klavzulami. "Če bo obveljalo to, kar je sprejel odbor za zdravstvo, da je takšna pogodba skoraj vzor dobre pogodbe, potem pomeni, da se bodo takšne pogodbe in določila praviloma nahajale v pogodbah javnega sektorja," meni poslanec SDS. Če smo se izognili morebitnim odškodninskim tožbam v tem konkretnem primeru, to ne pomeni, da bo tako tudi v morebitnih prihodnjih primerih, je še dejal. Zato se ne more "izogniti pomisleku, da je v tem primeru država le prevzela preveč nase".

Kirm: Klavzula je bila standardna

Pravni pooblaščenec proizvajalca cepiva GlaxoSmithKline (GSK) Andrej Kirm je poudaril, da je bila omenjena klavzula standardna s strani proizvajalcev. Ob tem je zavrnil navedbe, da pogodba v celoti prelaga odškodninsko odgovornost na državo. Proizvajalec po njegovih besedah v vsakem primeru jamči za kakovost cepiva in dobro proizvodno prakso.

Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gruntar Činč pa je pojasnila, da se določba o prerazporeditvi tveganja nanaša na tveganje zaradi množičnega organiziranja cepljenja, ne pa na kakovost cepiva samega.

Šoltes: Preučujemo pogodbo

Po besedah predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa sodišče trenutno izvaja revizijo predloga zaključnega računa za leto 2009, znotraj katerega so vključili tudi omenjeno pogodbo. Šoltes meni, da bi se javni sektor v sodelovanju z zasebnim sektorjem moral izogibati določilom, s katerimi v celoti prevzema odgovornost na svoja pleča in s tem vsa tveganja. Pogodbe so nižji pravni akt v primerjavi z zakoni in tako ne morejo izničiti določila v zakonu glede odgovornosti, je dejal.