'Država izvaja politično nasilje nad lokalno skupnostjo'

Potem ko so že trije občinski sveti v Grosuplju zavrnili potrditev romskega svetnika, saj vztrajajo, da gre za "politično nasilje nad lokalno skupnostjo", se je tudi tokrat zapletlo. 24. janurja je bil na, kot je ustavno sodišče zapisalo, uspešno izvedenih volitvah, kjer je bila udeležba 100-odstotna, izvoljen kandidat Elko Hudorovac. Vendar pa je občinski svet nato na ustavno sodišče naslovil zahtevo po ustavni presoji, saj meni, da je bila občina Grosuplje med občine, ki morajo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi zagotoviti romskega svetnika, uvrščena arbitrarno.

Župan Grosuplja Janez Lesjak zagotavlja, da proti izvoljenemu svetniku nimajo nič in da iz tega ne želijo delati pompa, kljub temu pa vztraja, da vlada tudi sama ne ve, kakšni so kriteriji za "romske občine" in da je prisotnost romskega svetnika v 24-članskem svetu izrazito nesorazmerna. Ureditev bodo sprejeli, vendar šele ko jim bodo jasno razložili kriterije za takšno ureditev.

In tako tudi na današnji seji grosupeljski občinski svet ni potrdil mandata Hudorovcu. Od 23 članov občinskega sveta jih je sedem glasovalo za potrditev, 16 pa proti, je dejal direktor občinske uprave Marko Podvršnik, ki ga današnja zavrnitev sicer ni presenetila.

Kot je dejal Podvršnik, bodo Elku Hudorovcu poslali uradni sklep o zavrnitvi mandata. Po vročitvi sklepa pa ima Hudorovac po zakonodaji možnost varstva volilne pravice na upravnem sodišču. Po besedah Podvršnika je Hudorovac danes napovedal, bo to pravno varstvo tudi izkoristil. Podvršnik je še dodal, da odločbo upravnega sodišča pričakujejo v največ dveh mesecih.

Predsednik Državne volilne komisije Marko Golobič je dejal, da ni razloga, da upravno sodišče ne bi odločilo drugače, torej ugodilo morebitni pritožbi Hudorovca. "Upravno sodišče zelo hitro rešuje te spore, ker gre tudi v tem primeru za poseg po pasivni pravici volivca po 43. členu ustave, torej gre tudi za ustavno pravico," je poudaril.

Župan je kritičen: 'Brez kakršnih koli kriterijev določili 20 občin'

“Že pred kakšnimi sedmimi leti in več, ko je bila na vladi sprejeta odločitev, da se v predpristopnih pogajanjih z EU in takratnih očitkih o nespoštovanju človekovih pravic, pri čemer je bila vedno omenjena tudi ne dovolj dorečena politika do romske skupnosti, se je vlada odločila, da bo naredila neko izvirno potezo, ki je ni nikjer v svetu,” nam je povedal grosupeljski župan Janez Lesjak. “Romski skupnosti je tako podelila neke pristojnosti oziroma pravice participacije pri lokalni oblasti, izrazito samo pri lokalni.”

Lesjak je kritičen: “Mudilo se je in bilo je popolnoma nedorečeno, takrat se je brez kakršnih koli kriterijev določilo 20 občin, za katere se je približno vedelo, da so tam Romi.” Dodaja še, da je skupnost pri njih bila in je še vedno zelo majhna, saj Romi predstavljajo samo okrog 0,3 odstotka prebivalstva, to pomeni od 140 do 150 ljudi.

“Takoj ko smo pristali na omenjenem seznamu, smo zahtevali, naj nam pojasnijo, po kakšni logiki ima lahko številčno tako majhna skupnost enega predstavnika v 24-članskem občinskem svetu. To je izrazito nesorazmerno. Če nam seveda predstavijo razloge za to, potem bomo to potrdili, sicer pa ne. od takrat naprej se že vleče ta spor,” opisuje situacijo Lesjak.

“Država seveda ni odreagirala. Takrat so povozili naša mnenja, tako rekoč prisilili so lokalno skupnost, do zdaj so to zavrnili že trije občinski sveti. Država kljub opozorilu ustavnega sodišča še zdaj ni pripravila kriterijev, po katerih bi se morale te občine tako rekoč same prepoznavati. Oni so namreč kar arbitrarno določili, nekdo jih je pač dal na spisek. Tega mi preprosto ne sprejemamo. Ker država po pravilu svojih napak ne priznava in ne popravlja, se to politično nasilje nad lokalno skupnostjo nadaljuje. Ustavno sodišče ne more in verjetno tudi noče reagirati v nasprotju z vladno odločbo in proti tako občutljivi zadevi.”

V popisu Romov ni, v volilnem seznamu so

Na vprašanje, ali so izpolnjeni trije kriteriji, ki jih je do zdaj izpostavilo ustavno sodišče kot podlago za pravico do romskega svetnika, je Lesjak odločno dejal, da ne. “Prvič, glede števila pripadnikov skupnosti nam vsi zatrjujejo, da jih nihče nima pravice preštevati. A nekdo jih je vendarle moral, če je nekatere občine določil kot 'romske', druge pa ne. Drugič, organiziranosti ni nobene. V občini Grosuplje Romi niso organizirani. Pred kakšnim letom so sicer ustanovili društvo, ki pa ne deluje več in so ga izpisali. Glede avtohtonosti pa nihče pravzaprav ne ve, kakšen kriterij naj bi to določal. Avtohtonost naj bi bila večstoletno bivanje naroda na nekem območju, ampak mi tega nočemo priznavati. Ta kriterij uporabljajo nekatere evropske države, za nas pa naj ne bi bil sprejemljiv. Zato smo uvedli izraz trajna poselitev, pa tudi tega nihče ne zna pojasniti. Koliko je to let? Pri nas so namreč Romi trajno poseljeni nekje iz sredine 60. let prejšnjega stoletja.”

Svetniška skupina občinskega odbora SDS je ob tem izpostavila tudi dejstvo, da se v zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 v grosupeljski občini nihče ni opredelil za Roma, hkrati pa je v posebni volilni imenik romske skupnosti v občini, ki so ga po županovih besedah sestavili pred kratkim, vpisanih 41 romskih volilnih upravičencev. Kako je mogoče, da se nihče ni opredelil kot Rom, kljub temu pa ima pravico voliti romskega svetnika?

“To je posledica tega, da pri popisih gre za prosto voljo, da se vsak zjasni, kot hoče. Lahko se vpišeš kot eskim ali pingvin, to je vse dovoljeno. Prosta volja vseh Romov pa je očitno bila, da se ne opredelijo kot Romi. Zdaj pa, ko se profilira in izpostavlja ta njihova pravica, so pa vsi poenoteni. Tudi država jih je pripravljala in osveščala glede volitev. Zdaj nihče ne razmišlja, da se prej niso opredelili kot Romi. Ali je zdaj to do večinskega naroda korektno, je pa vprašanje,” razlaga Lesjak.

Ustavno sodišče je sicer dopustilo možnost, da občina sproži postopek za spremembo takšne zakonske ureditve. Na vprašanje, ali razmišljajo v tej smeri, je Lesjak odgovoril, da se te možnosti zavedajo, vendar pa se še niso odločili. “Ravno ta poduk, ki nam je dan, dokazuje nemoč ustavnega sodišča. S tem so namreč žogico vrnili spet nam in državi, češ, sami se zmenite.”

Zakon bomo preučili pred poletjem

Vladni komisiji za zaščito romske skupnosti se, kot za zdaj kaže, z reševanjem tega problema ne mudi pretirano. Predsednik komisije Igor Lukšič je po včerajšnji seji dejal, da “zaenkrat obstaja ta zakon, ki ga je treba spoštovati. /.../ Na seji komisije smo izrazili zadovoljstvo, da je končno tudi občina Grosuplje izvolila svojega romskega svetnika. Pojavila se je tudi ideja, da bi eno od prihodnjih sej posvetili tudi temu problemu, a zaenkrat bomo počakali, da pridejo vse pobude na dan,” je še povedal Lukšič in izrazil pričakovanje, da se bo to zgodilo še pred poletjem. “Pogledati bo treba, ali zakon še ustreza obstoječi zakonodaji ali ne.”

Lukšič je sicer še preden je bilo znano, da na grosupeljski občinski seji romskega svetnika niso potrdili, dejal, da bi bilo to zelo slabo. “Prav bi bilo, da vendarle upoštevajo zakon in neke civilizacijske pridobitve in se nehajo sklicevati na tisto argumentacijo, ki je 'prekratka'. Mi pozdravljamo izvolitev tega romskega svetnika in zdi se mi, da je to, ne samo po pravni plati, ampak tudi po civilizacijski, izpolnitev neke norme, na katero Slovenija pristaja”.

Zares: Možnosti za prostovoljno izvršitev odločbe so bile izčrpane

Iz poslanske skupine Zares so medtem sporočili, da so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Kot so zapisali, so vlada in državni organi doslej izčrpali že vse možnosti za dosego prostovoljne izvršitve odložbe ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo neskladnost statutov nekaterih občin z zakonom o lokalni samoupravi. Statuti namreč ne določajo, da so člani občinskih svetov tudi predstavniki romske skupnosti. Zato je bila edina možnost za izvršitev slednje nova zakonska ureditev, na podlagi katere bodo romski skupnosti v Sloveniji varovane pridobljene pravice, hkrati pa bo zagotovljeno njeno predstavništvo v občinskem svetu Občine Grosuplje, so še zapisali v Zares in izrazili pričakovanje, da bodo občinski svetniki v Grosuplju izvoljenemu romskemu svetniku omogočili polnopravno sodelovanje v občinskem svetu.