'Drvimo v stanje neustavnosti'

Odbor za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS, SLS in Zavod 25. junij so se danes odzvali na četrtkovo izmenjavo not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki bo tako začel veljati v ponedeljek.

SDS ob tem opozarja, da je "jasno dvoje: Hrvaška še vedno vztraja pri svojem stališču, da Slovenija nima pravice do neposrednega izhoda na odprto morje, Slovenija pa se je odpovedala vsem zadržkom, ki jih je glede Hrvaške izražala v evropskih pogajanjih". Zavod 25. junij pa je vnovič izrazil zaskrbljenost nad sporazumom, ki po njihovi oceni ogroža ozemeljsko celovitost Slovenije.

V stranki se sprašujejo, "kaj čaka Hrvaško in Slovenijo, ko bo prva končala pristopna pogajanja: ali bo Hrvaška tudi takrat zamolčala svojo enostransko izjavo in ali bo ostalo pri neveljavnosti zaščitne ekološko-ribolovne cone za članice EU". Če bi ta cona veljala tudi za Slovenijo, "bi Slovenija pri "točki 5" – ob vsej kooperativnosti in velikodušnosti Hrvaške in arbitražnega sodišča – namesto na odprto morje zaplula v hrvaško cono", so še zapisali v sporočilu za javnost odbora za zunanje zadeve največje opozicijske stranke.

SLS: Drvimo v stanje neustavnosti

V SLS menijo, da Slovenija z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma drvi v stanje neustavnosti, stranka pa se bo tudi v "prihodnje trudila zmanjšati vsa tveganja za izgubo delov slovenskega ozemlja in morja in pomagati rešiti vse, kar se še rešiti da". SLS ob tem ponavlja, da je stranka "ves čas poudarjala, da je ta sporazum slab in škodljiv za Slovenijo, njeno ozemeljsko celovitost, kot jo določata slovenska ustava in temeljna ustavna listina".

SLS je hkrati izrazila pripravljenost, da v prihodnosti pomaga in sodeluje pri zmanjševanju vseh tveganj za izgubo delov slovenskega ozemlja in morja. V sporočilu za javnost je SLS tudi izrazila pričakovanje, da bodo "vsi nasprotniki arbitražnega sporazuma tudi v prihodnje prav tako naredili vse za ključno nacionalno vprašanje ohranitve nesporno slovenskega ozemlja in morja, ki ga je vladajoča koalicija že tako ali tako po nepotrebnem in s premalo državniške samozavesti dala na tehtnico".

'Slovenija lahko vseeno izgubi dele svojega ozemlja'

V Zavodu 25. junij pa spomnijo, da so se predstavniki zavoda odzvali povabilu zunanjega ministrstva k sodelovanju pri pripravi memoranduma oziroma slovenskih izhodišč, "saj bi želeli zmanjšati nerazumno tveganje, v katerega se je neodgovorno podala Slovenija s potrditvijo spornega arbitražnega sporazuma". Ocenjujejo pa, da niti morebitni kakovosten memorandum niti pozitivno dejstvo, da ob izmenjavi not ni bilo priložene enostranske hrvaške izjave o hrvaškem nepriznavanju pravice Slovenije do teritorialnega stika z odprtim morjem ne moreta bistveno zmanjšati nevarnosti, da bo zaradi slabega arbitražnega sporazuma Slovenija izgubila dele nesporno slovenskega ozemlja, morja in teritorialni stik z odprtim morjem.

Zavod 25. junij sicer podpira vstop Hrvaške v EU in vsakršna prizadevanja za čim boljše odnose med našima državama in narodoma, vztraja pa pri prekinitvi hrvaških prizadevanj, da Sloveniji odvzame status pomorske države in pri umiku Hrvaške z nesporno slovenskega ozemlja in morja kot pogoj za vstop Hrvaške v EU, je zavod še zapisal v sporočilu za javnost.

Hrvati želijo enostransko izjavo

Na Hrvaškem pa se zdaj sprašujejo, kje je enostranska izjava. Reški časopis Novi list namreč piše, da je ob diplomatskih notah Zagreb zamolčal svojo enostranko izjavo in se zato meni, da je Hrvaška izpolnila slovensko zahtevo. V sporočilu za javnost, ki so ga poslali s hrvaškega zunanjega ministrstva, niso povedali nič o tem, kako je urejeno vprašanje enostranske hrvaške izjave, v kateri je zapisano, da arbitražnega sporazuma ni mogoče tolmačiti kot odločitve Hrvaške, da Slovenija dobi teritorialni izhod na odprto morje, dodaja Novi list. Pri tem avtor članka navaja, da je enostransko izjavo sprejel sabor, zaradi česar naj bi postala del arbitražnega sporazuma. "Zaradi izjave so več mesecev prelagali izmenjavo diplomatskih not," poudarja Novi list.