FOTO: Družinski zakonik na referendumu zavrnjen

Državljanke in državljani smo na današnjem referendumu odločali o potrditvi oziroma zavrnitvi družinskega zakonika (DZak), ki ga je državni zbor sprejel 16. junija lani. Po neuradnih rezultatih je za DZak glasovalo 45,23 odstotka, proti pa 54,77. Preštetih je približno 99,57 odstotka glasovnic. Zakonik je dobil večinsko podporo le v volilni enoti Ljubljana Center, v vseh ostalih volilnih enotah pa so ga zavrnili.

Kaj pravijo nasprotniki zakonika?

Dvomov pravzaprav ni več, družinski zakonik je na referendumu padel. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je izrekel "čestitke vsem, ki so glasovali proti". Prepričan je, da ''državljanke in državljani v veliki večini spoštujejo materinstvo in očetovstvo in da si ne želijo, da bi njihove otroke v šoli vzgajali, kako naj postanejo homoseksualci''. Vseeno pa meni, da danes ni ne zmagovalcev ne poražencev. "Ne more biti tistih, ki bodo prevladali, in tistih, ki bodo premagani," je dejal in dodal, da je ne glede na rezultat jutri nov dan, ko bomo morali vsi skupaj živeti.

Največja koalicijska stranka SDS je na Twitterju zapisala: ''Kot zaenkrat kažejo neuradni rezultati, do izbrisa več kot polovice slovenskih družin ne bo prišlo.'' ''Veseli nas, da so prevladali trezni argumenti in da je tako Slovenija dobila priložnost, da dobi res dobro družinsko zakonodajo, ki ne bo na najbolj občutljivem področju delila slovenske javnosti, '' pa so zapisali na spletni strani. Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je dejala, da rezultat referenduma, s katerim so zadovoljni, pomeni, da so nasprotniki zakonika uspeli ljudem predstaviti, kaj družinski zakonik vsebuje. Poudarila je še, da družinski zakonik vsebuje tudi dobre stvari, vendar veliko stvari ne ureja ali jih ne ureja dobro.

Minister za delo Andrej Vizjak meni, da je izid referenduma o družinskem zakoniku posledica načina njegovega sprejemanja. Opozoril je namreč, da je bil zakonik sprejet s preglasovanjem in da so se vanj vgradile tudi slabe rešitve. "To je bila napaka prejšnje vlade in DZ, ki se je zdaj odrazila tudi v izidu na referendumu," je dejal in izrazil upanje, da so se pripravljavci zakonika iz izida referenduma kaj naučili. Ker DZ zdaj eno leto ne sme sprejemati zakonskih rešitev, Vizjak napoveduje, da bo ministrstvo čez leto dni pripravilo kompromisne rešitve, ki bodo upoštevale voljo ljudi, izraženo na referendumu. Pri tem nameravajo v zakonsko materijo vključiti tudi številne dobre rešitve, ki jih je vseboval družinski zakonik, ter poiskati ustrezne rešitve za določbe, zoper katere je imela civilna družba največ pripomb in pomislekov.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, da so zadovoljni. S tem se je po njegovi oceni potrdilo tisto, pri čemer v času kampanje vztrajali - da zakonik ni dober in da obstaja možnost za boljši družinski zakonik. Zavrnitev pa vsem, predvsem pa poslancem, daje odgovornost, da v prihodnjem letu pripravijo nov, "in seveda boljši" družinski zakonik, je dodal Tonin.

V stranki SLS so z izidi referenduma zadovoljni. Kot je dejal vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc, v stranki sicer obžalujejo, da je do referenduma sploh prišlo, vendar pa ocenjuje, ''da se je na referendumu o zakoniku pokazalo, da ljudje določenih rešitev v njem ne sprejemajo, in to voljo ljudi je treba upoštevati s hkratno veliko mero občutljivosti do družbe in njene različnosti.'' Dodal je še, da v stranki poudarjajo, da je vsekakor treba spoštovati različnosti v družbi, treba pa je tudi spoštovati vrednote, na katerih je slovenska družba utemeljena in kjer družina zaseda prva mesta na lestvicah vrednot ljudi.

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pozdravlja zavrnitev družinskega zakonika na referendumu. V imenu ljubljanske nadškofije se je zahvalil vsem, ki so "z veliko osebno požrtvovalnostjo" dosegli, da je večina volivcev prepoznala "nenadomestljivo vlogo družine" v življenju. Po besedah tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića pa je bil rezultat pričakovan, saj so si prizadevali, da bi ohranili družino v "nekem tradicionalnem smislu". Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković in evangeličanski škof Geza Erniša sta dejala, da je treba spoštovati odločitev volivcev.

In kaj so povedali podporniki zakonika?

Miha Lobnik, vodja koordinacije pri Gibanju za družinski zakonik, je povedal, da so razočarani, saj je zakonik dober. Dejal je, da je bilo v kampanji izrečenih veliko neresnic in prihodnji čas bodo porabili za razjasnitve teh neresnic. Ministrstvu za delo bodo predlagali, da pripravi nov zakonik, ki bo vseboval stvari, o katerih so se tako podporniki kot nasprotniki strinjali. Prepričan je, da bo gibanje še naprej sodelovalo pri pripravi novega predloga zakonika. Pozitivna stran te kampanje je po njegovih besedah ta, da sedaj vsi vedo, da v Sloveniji obstajajo različne družine, v katerih živijo otroci.

Nekdanji minister za delo Ivan Svetlik, ki je pripravljal DZak, obžaluje padec zakonika, ker bomo tako ostali, kjer smo bili. Še naprej bomo imeli primere, kot je primer koroške deklice, še naprej bomo imeli neenakopraven položaj za pripadnike istospolnih skupnosti, je dejal Svetlik in dodal, da to razkriva neko stanje duha v naši državi, in sicer da nismo pripravljeni priznati drugačnosti in sožitja z ljudmi, ki se odločajo na drug način.

Predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću je žal za te rezultate, saj je bil po njegovem mnenju družinski zakonik dober. Po njegovi oceni je zakonik dober predvsem za otroke, prinašal je dobre rešitve in nobene slabe.

V Listi Virant, ki je edina koalicijska stranka, ki je podprla zakonik, so nad rezultati razočarani, je povedala poslanka Polonca Komar. ''Spoštujemo njihovo voljo, tako so ocenili in ocenili so, da DZAk ni prava rešitev za slovenske družine in otroke. Še vedno pa smo prepričani, da Slovenija DZak potrebuje in da ga bo v prihodnosti tudi dobila, vendar bo za to znova porabljeno veliko časa in davkoplačevalskega denarja,'' je dejala. Na vprašanje, ali bo to, da so se v tokratni kampanji znašli na strani podpornikov, vplivalo na sodelovanje pri pripravi novega zakonika, pa je Komarjeva odgovorila, da absolutno ne in da bodo tvorno sodelovali pri pripravi novega. Menijo namreč, da si naša država zasluži tak zakonik, ki ima podporo pri večini Slovencev.

Podpredsednica SD Majda Potrata je dejala, da v stranki obžalujejo zavrnitev družinskega zakonika. Po njenem so bili zagovorniki zakonika "očitno prekratki", da bi večinsko prepričali volivce, predvsem tiste, ki so ostali doma, da bi bilo vredno priti na volišče in podpreti zakonik. Družinski zakonik je na referendumu dobil več glasov proti, zato bo zdaj "kakšno leto miroval", nato pa bo treba pripraviti novo besedilo, pojasnjuje Potrata. V novi vladi bodo potem na tem področju verjetno "ločevali in delali več zakonov", čas pa bo pokazal, kaj bo to pomenilo za "otroke, družino in vse drugo".

Na Twitterju se je odzvala tudi zunajparlamentarna stranka LDS, ki pa je v času sprejemanja zakonika še sedala v DZ. ''Hvala vsem, ki ste glasovali ZA zakonik in sledili ugotovitvam stroke in argumentom. Današnji rezultat je majhen korak za slovensko desnico, toda velik za slovensko homofobijo. Obžalujemo,'' so zapisali.

Predsednik Zares Pavel Gantar je nad izidom referenduma o družinskem zakoniku kot politik razočaran, kot sociolog pa ni presenečen. Kot je dejal, je namreč Slovenija kulturno konzervativna družba, v zadnjih dveh letih pa so se zgodili premiki v pravo smer. Prepričan je, da bodo čez nekaj let rešitve, ki so danes padle, vendarle uzakonjene. Po ocenah Gantarja rezultat vendarle ni slab, zato je prepričan, da se bodo premiki nadaljevali v pravo smer in da v tem smislu ne sme biti razočaranja nad izidom referenduma.

V državljanski tribuni Za prostore svobode so z ''ogorčenjem in globoko zaskrbljenostjo sprejeli rezultat referenduma''. Zapisali so, da zelo težko sprejemajo dejstvo, da je o tako pomembni temi glasovala komaj dobra četrtina volilnih upravičencev. ''Z množično neudeležbo na referendumu smo dopustili izključevanje vseh, ki niso po meri vladajoče elite in posredno pritrdili aktivni politiki vzbujanja predsodkov ter strahov pred manjšinami,'' so sporočili iz državljanski tribuni Za prostore svobode. ''S tem je Slovenija še en ogromen korak dlje od enakopravne, odprte družbe, v kateri bi lahko vsi – ne glede na to, kdo smo, v kaj verjamemo ali s kom spimo – v čim večji meri realizirali svoje potenciale. Resno nas skrbi, kam vodijo ti procesi.,'' so še dodali.

Stranka DeSUS v kampanji ni sodelovala in se tudi ni opredeljevala za ali proti. Podpredsednica DeSUS Marija Gjerkeš Dugonik pa je ocenila, da je k današnji zavrnitvi družinskega zakonika na referendumu najbolj pripomoglo dejstvo, da Slovenci kot družba počasi sprejemamo spremembe in tudi to, da so bili nasprotniki zakonika "preglasni na dejstvih, ki jih v zakonu ni". Podpredsednica DeSUS je ob izidih referenduma ocenila, da bomo "očitno rabili še nekaj časa, da bo naša družba sposobna razmišljati drugače". A dodala, da imajo volivci vedno prav in da je treba njihovo voljo spoštovati.

Kaj so ob glasovanju dejali trije predsedniki?

Predsednik republike Danilo Türk je ob glasovanju v Ljubljani poudaril, da referendum o zakoniku ni bil nujno potreben. "Zakon je dober in bi ga lahko uveljavili takoj. Avtoriteta zakonodajalca zahteva, da se zakoni uveljavljajo, ne da se izpodbijajo na referendumih," je pojasnil. Vendarle pa je bil referendum po njegovih besedah legalno predlagan in opravljen.

Predsednik vlade Janez Janša je nasprotnega mnenja in zato je pričakoval zavrnitev družinskega zakonika. Čas je, da nehamo eksperimentirati z družinami in še posebej z otroki, je še dejal potem, ko je skupaj s soprogo oddal svoj glas na volišču v Domu krajanov v Šentilju pri Velenju. Kot je dodal, brez otrok ne bo niti denarja v pokojninski blagajni niti kakršnekoli druge prihodnosti. Na vprašanje, ali vlada razmišlja o spremembi referendumske zakonodaje, je Janša pojasnil, da bi vlada o tem lahko razmišljala, vendar nima možnosti, da sama to naredi. Gre za dvotretjinsko večino, ki je potrebna za kakršnokoli spremembo tako ustave kot zakona o referendumu, in to je stvar ustavne komisije v državnem zboru, je še dejal.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant pa je ob oddaji svojega glasu na volišču v Dobu pri Domžalah izrazil upanje o potrditvi zakonika. Menil je namreč, da bi nekateri, zlasti nekateri otroci, ''živeli lažje in stvari bi bile bolj enostavne.'' Dodal je, da v primeru, potrditve nihče ne bi živel slabše.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!