Družinski zakonik za otroka zmaga ali poraz?
Jasno je, da bomo o družinskem zakoniku odločali na referendumu. Bi se z zavrnitvijo res vrnili v srednji vek oziroma bi se s potrditvijo oddaljili od družinskih vrednot? Poglejte, kaj so o tem povedali v TV klubu.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Povezani članki
Glasuj
Vsi drugačni, vsi enakopravni.
(načelo otrokove koristi)
(1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.
(2) Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka prednost pred vsemi drugimi.
(3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.
(4) Druge osebe, državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil in organi lokalnih skupnosti morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka in pri tem otroka ne smejo izpostavljati nobeni obliki telesnega kaznovanja ali drugi obliki ponižujočega ravnanja.
(5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva.
10. člen
(posebno varstvo otrok)
Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.
11. člen
(posvojitev)
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenko ali posvojencem (v nadaljnjem besedilu: posvojenec) enako razmerje, kakor je med starši in otroki.
5. člen
(partnerska skupnost)
(1) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, razen če zakon določa drugače.
6. člen
(zunajpartnerska skupnost)
(1) Zunajpartnerska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila partnersko skupnost. Zunajpartnerska skupnost ima pravne posledice tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen če zakon določa drugače.
(2) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.
7. člen
(otrok)
Po tem zakoniku je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.
8. člen
(starševska skrb)
(1) Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
(2) Starševska skrb pripada skupaj obema od staršev.
(družina)
(1) Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
(2) Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.
3. člen
(zakonska zveza)
Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
4. člen
(zunajzakonska skupnost)
(1) Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.
(2) Zunajzakonska skupnost je ne glede na čas trajanja tudi življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, če se jima je v času trajanja te skupnosti rodil skupni otrok, ali sta posvojila otroka.
Bog ima rad vse ljudi, tudi tiste, s katerimi se vi ne strinjate. On bi bil za, za enakopravnost, za svobodno odločanje.
Razloži mi, kako je tvoja svoboda do zdrave slovenske družine kakorkoli ogrožena, če imaš dva moška, ki se imata rada za soseda? Si zaradi tega ti kaj manj moški?
Vsaka podobnost zgodbe s Svetlikovimi zakoni je zgolj naključna


















