Družinski zakonik: za mizo z opozicijo sedel tudi Virant
Predstavniki strank Lista Virant, Pozitivna Slovenija, SD, LDS, TRS, SMS - Zeleni in Zares so se na skupnem dogodku zavzeli za družinski zakonik, ki ga konec marca čaka referendum.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Podpiram družinski zakonik, ker naša stranka podpira družinski zakonik in s tem ni nobenih težav. Mi smo v koalicijo vstopili z določbo oziroma pogojem, da lahko v njej gradimo svojo sredinsko identiteto, ki vsebuje mnoge liberalne elemente in v koalicijski pogodbi smo tudi zapisali, da o vseh tistih vprašanjih, ki jih ta ne zajema, koalicijski partnerji odločamo samostojno.
Predstavniki sedmih strank so razloge za podporo družinskemu zakoniku predstavili v okviru Gibanja za Družinski zakonik, ki je nastalo po napovedi referenduma in v katerega so poleg strank vključene tudi različne civilnodružbene organizacije.
Družinski zakonik podprl tudi Virant
Predsednik Liste Virant in predsednik DZ Gregor Virant je pojasnil, da zakonik podpirajo, ker so prepričani, da ima vsakdo pravico do svobodne izbire, kako bo živel, dokler ne škoduje drugemu. Prav tako ga podpirajo, ker morajo biti vsi otroci enako zaščiteni – ne glede na to, v kakšni družini živijo – in ker prinaša vrsto izboljšav, kot so prenos nekaterih pristojnosti na sodišča, hitrejši ukrepi za zaščito otroka in poenostavitev sklenitve zakonske zveze.
Janković: Referendum je popolnoma nepotreben
Po mnenju predsednika PS Zorana Jankovića je to eden od referendumov, ki je "popolnoma nepotreben". Družinski zakonik namreč, kot pravi, prinaša samo dobre rešitve, niti ene slabe. Ob tem je pozval, da "moramo sprejeti stališče, da živimo skupaj, in spoštovati različnost". Janković se tudi sprašuje, kako bodo zagovorniki referenduma utemeljili stroške, ki po njegovem mnenju nastajajo po nepotrebnem. Ob tem pa je omenil tudi, da imajo nasprotniki zakonika izjemne težave, ko poskušajo pojasniti, zakaj so proti.
Tako Gregor Virant, čigar stranka sicer tvori vladno koalicijo, kot tudi predstavniki opozicijskih strank so prepričani, da družinski zakonik prinaša vrsto izboljšav, da nikogar ne ogroža, nekaterim pa zagotavlja pravice, ki jih doslej niso imeli. (Foto: Blaž Garbajs)
Pahor pravi, da zakonik prinaša toplino vsem otrokom, ne le tradicionalni večini
Tudi predsednik SD Borut Pahor, ki je v času sprejema zakonika v DZ vodil vlado, je poudaril, da zakonik podpira, ker ta "nikogar ne ogroža, nekaterim pa omogoča nekaj, kar jim doslej ni bilo dano". Kot je pojasnil, javnost danes nagovarja zlasti kot partner in oče. "Družina je toplina. Če se otrok počuti varnega in ljubljenega, utegne biti tudi sreča. Tega zakonik – kot nič na svetu – ne zagotavlja, vendar to toplino omogoča v večji meri vsem otrokom in ne le tradicionalni večini," je dejal.
Kresalova: Ali bomo svobodni in odprte glave ali nesvobodni in nazadnjaški?
Kot pravi predsednica LDS v odhajanju Katarina Kresal, bi rada živela "v resnično svobodni družbi", v kateri je vsak lahko to, kar je, živi tako, kot želi, in s tistim, kot želi, deduje po svojem partnerju in po očetu in materi, če tudi nista biološka.
Po njenih besedah namreč danes med nami živijo ljudje, ki vseh teh pravic nimajo. Zato prihajajoči referendum, kot je prepričana, ni samo referendum o enem zakonu, ampak je referendum o tem, kakšna družba bomo – ali svobodna in odprte glave ali zaprta, nesvobodna in nazadnjaška.
'Družina je tam, kjer je otrok!'
Manca Košir iz stranke TRS je izpostavila ustavno določbo, ki zagotavlja, da smo pred zakonom vsi enaki, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine – ne glede na raso, spol, jezik, vero. Po njenem mnenju gre v zakoniku za zgodovinski premik pri definiciji družine, saj je družina "tam, kjer je otrok". Otrok je tako po njenih besedah končno v središču našega zanimanja.
Kranjc: Otrok postaja bistvo družine
Tudi predsednik stranke SMS - Zeleni Darko Kranjc je kot najbolj svetlo točko zakonika izpostavil to, da otrok postaja bistvo družine. Kot je sicer omenil, je imel nekaj pomislekov pri implementaciji teorije v prakso, kot jo določa zakonik glede rejniških družin. Vendar poudarja, da je družina – takšna ali drugačna – bistvo družbe. Vsaka po njegovih besedah sicer ni idealna, se pa išče prostor za otroka tam, kjer so koristi za otroka najbolj zaščitene.
Gantar verjame v pravico do prostega oblikovanja lastnega življenja
Predsednik Zaresa Pavel Gantar pa pojasnjuje, da v stranki podpirajo družinski zakonik, ker verjamejo "v pravico vsakogar, da si svoje življenje oblikuje tako, kot sam želi, če pri tem te pravice ne oropa drugih". "Družinski zakonik to omogoča," je poudaril in dodal, da so bile družine vedno raznovrstne. Glasovanje o družinskem zakoniku po njegovem mnenju "ni le glasovanje o tem, ali smemo ljudem predpisati obliko družine, ampak tudi o tem, ali bomo kot družba imeli pred sabo razvojno prihodnost". Aktivnosti v podporo družinskemu zakoniku sicer podpira tudi Demokratična stranka dela.
Povezani članki
Glasuj
(vsebina zakonika)
Ta zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko skupnost, zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
2. člen
(družina)
(1) Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
(2) Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.
3. člen
(zakonska zveza)
Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
4. člen
(zunajzakonska skupnost)
(1) Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.
(2) Zunajzakonska skupnost je ne glede na čas trajanja tudi življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, če se jima je v času trajanja te skupnosti rodil skupni otrok, ali sta posvojila otroka.
(3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjih odstavkov, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.
5. člen
(partnerska skupnost)
(1) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, razen če zakon določa drugače.
6. člen
(zunajpartnerska skupnost)
(1) Zunajpartnerska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila partnersko skupnost. Zunajpartnerska skupnost ima pravne posledice tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen če zakon določa drugače.
(2) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.
Vsi drugačni, vsi enakopravni.
Pravilo velja, človek obrača, bog obrne. Brez skrbi sem bil vzgajan.
Nobeden ni rekel, da bi posvajali tujega otroka in tega ni v zakoniku. Lahko si ga prebereš, lahko ti ga pošljem, če ga nimaš, samo ne širi laži. Če sem pa napačno prebral člene zakonika, mi pa prosim citiraj člen, v katerem bi to bilo dovoljeno.
Gre za naravnega očeta ali naravno mamo tega otroka. Oče ali mama tega otroka pa sedaj živi z istospolnim partnerjem. Ti otroci bi sedaj dobili enake možnosti.
Res je problem, ker bi imeli enake možnosti, kajne. :D
Glede enakih možnosti bi se dalo razglabljati še in še in ne samo na tem primeru, ampak kar na vsako drugo zadevo v vskodnevnem dogajanju.
Če sem iskren do sebe in če se postavim v oči otroka, bi pa rad, da bi ta zakonik bil sprejet, ker daje enake pravice vsem. Če bom kdaj otrok v taki družini bi rad, da bi imel enake možnosti kot drugi otroci.
Ne razumem pa cerkve, ker naj bi bili za enakost, dobroto ...in so proti.
S temi toplicami kažeš samo nestrpnost do drugače mislečih od tebe. Ali ne smejo imeti drugače misleči iste pravice kot ti? Zamisli se malo.
Mene je tudi stram, da sem slovenec, ker je toliko nestrpnosti med slovenci, toliko izkrivanja resnice. Si mogoče prebral zakonik? s katerim členom se ne strinjaš?
Zadnje pa še, ker predvidevam da si s koroške in krščansko vzgojen: Kristrus bi bil ZA zakonik. Kristus je rekel samo dve zapovedi. Ljubi boga, ljubi bližnjega. Tvoj homoseksualni sosed je tvoj bližnji, zato ga moraš ljubiti, čeprav se z njim ne strinjaš.
Če ljubite samo tiste, ki vas ljubijo, kaj delate posebnega? To delajo tudi pogani. Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški oče
žal nenačelnih ljudi ne morem podpret, ljudi ki se še za sebe niso morali postavit, kako se bodo za svojega otroka?
Kakor koli, pravico imaš do svojega mnenja, pomisli le, da smo mi že stari in gremo počasi... mladi si bodo pa tako in tako po svoje uredili.































