'Nikoli nisem podkupoval uradnikov, na to niti pomislil nisem'

Župan Komende Tomaž Drolec je poskrbel za zanimiv preobrat. Še v petek je zavračal dajanje vsakršnih komentarjev, zdaj pa je za 24ur.com po telefonu nenadoma zatrdil: "Nikoli nisem podkupoval uradnikov, na to niti pomislil nisem. Lastnih 16 tisočakov sem dal petim fizičnim osebam, denacionalizacijskim upravičencem, zato da smo lahko dobili soglasja in nadaljevali postopke za izgradnjo trgovine v Centru Komenda."

Županovo pojasnilo, da naj bi dal 16 tisoč evrov iz lastnega žepa, je precej neverjetno. Dejstvo je, da je Komenda še nedavno štela manj kot 5000 prebivalcev in je županova plača znašala okoli 1600 evrov neto. Župan bi torej v dobrobit občine nekoga podkupil s svojimi kar desetimi plačami.

Glede novega pojasnila, da ni podkupoval uradnikov, temveč fizične osebe, pa bi moral biti konkreten, katere in kdaj. Tega pa se župan že ves čas izogiba. Kajti projekt Center Komenda je imelo zasebno podjetje IGRM, pozneje pa ga je prevzel županov prijatelj Branko Plešinac. Župan bo torej moral pojasniti ne le zakaj in koga je podkupoval, temveč zakaj je podkupoval v poslu, ki ga je imelo zasebno podjetje.

Sicer pa je Drolec zanikal tudi, da naj bi ga s Plešincem, ki zdaj nastopa v več poslih občine, seznanil Anton Rop. Nasprotno, kot zagotavlja, je Plešinac pred petimi oz. šestimi leti sam prišel k njemu. Kakršno koli sodelovanje in povezovanje zanika tudi Rop. Zanimivo pri tem pa je, da se precej razlikujeta Drolčeva in Ropova zgodba o tem, kdaj sta se spoznala onadva. Drolec, ki se dogodka spomni, kot bi bilo včeraj, pravi, da je bilo "na srečanju LDS na Brdu pri Kranju leta 2002. Milana Cvikla in Antona Ropa sem tako navdušil s svojo izjavo glede pokrajin, da sta me povabila na obisk v poslansko skupino. Od takrat sem Ropa večkrat vprašal za nasvet."

Ropov spomin pa očitno ne sega tako daleč. Po njegovih besedah sta se z Drolcem spoznala v poslanski skupini. Drolec je, tako kot menda tudi mnogi drugi župani, sam zaprosil za sestanek in ga tudi dobil. A kot trdi Rop, šele leta 2005.