Slovenija

Trgovina s smrtjo v Sloveniji: vse to dodajajo drogam in delajo uživanje le še bolj tvegano

Ljubljana, 12. 10. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Avtor

Danijela Levpušček

Pri nas je odjeknila novica o visoko kakovostnem kokainu, ki je z Gorenjske našel pot v Avstrijo. Iz ZDA poročajo o šolarki, ki je zaman poskušala zbuditi svoje starše. Skupna točka obeh zgodb je droga. Na eni strani so tisti, ki z njo dobro služijo, na drugi njene žrtve. Uživanje je zaradi različnih dodatkov lahko še toliko bolj tvegano. Kako je s tem pri nas?

Policisti so pred dnevi razbili hudodelsko združbo, ki je v Sloveniji in sosednji Avstriji preprodajala visoko kakovosten kokain, ki se na našem trgu znajde le redko. En kilogram te droge dosega vrednost do 60 tisoč evrov.

V Sloveniji in prek nje poteka živahna trgovina z mamili

V letu 2014 se je v Sloveniji pojavilo 59 novih psihoaktivnih snovi, od tega je bilo 38 snoviv Sloveniji zaznanih prvič, 9 pa je bilo povsem novih tudi v svetovnem merilu. Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2015

Slovenija velja tako za uporabnico prepovedanih drog kot tudi za tranzitno državo. Zelo aktivna je tako imenovana Balkanska pot, poznavalci pa ocenjujejo, da se je obseg tihotapstva po njej še povečal, piše v zadnjem Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog. Heroin in konoplja potujeta s Kosova, iz severovzhodnega dela Albanije in iz Makedonije proti državam Evropske unije, sintetične prepovedane droge in največkrat tudi kokain pa v obratni smeri.

V Sloveniji tudi delujejo mednarodne organizirane kriminalne združbe, v katerih se Slovenci ukvarjajo predvsem z organizacijo, logistično podporo in oskrbo evropskega tržišča s prepovedanimi drogami. Zelo aktivne so tudi kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s pridelavo gojene konoplje, še pišejo avtorji poročila. Številne uspešno končane policijske akcije njihovim ugotovitvam le pritrjujejo.

Pri tem sicer prevladujejo odkritja posebej prirejenih prostorov za gojenje konoplje. Samo v letu 2014 jih je policija našla kar 118. Slovenija, še ugotavljajo, je pri konoplji samooskrbna, pridelek pa izvažajo tudi v sosednje države.

Najprej radovednost, nato potreba, sledi lahko tudi smrt

Po letih upadanja je leta 2013 število zastrupitev s heroinom začelo naraščati, medtem ko se je število zastrupitev s kokainom predlanskim celo podvojilo v primerjavi z letom prej, kažejo podatki UKC Ljubljana. Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2015

A neprimerljivo hujšo odvisnost in zato tudi precej večjo težavo predstavljajo druge prepovedane substance, katerih uživanje lahko vodi tudi v smrt. V letu 2014 je zaradi predoziranja umrlo 26 moških in dve ženski, večina je bila stara med 35 in 39 let. Najpogostejša vzroka smrti sta bila zastrupitev s heroinom in metadonom, piše v zadnjem Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog. Podatke za letošnje leto pa nam je posredoval predstavnik policije za področje kriminalitete Drago Menegalija. "Policija je v prvih osmih mesecih letošnjega leta opravila oglede krajev najdbe trupel v devetih primerih, pri katerih je bil podan sum, da je smrt nastopila kot posledica predoziranja z drogo," je zapisal.

"Najpogostejši razlogi za predoziranje s heroinom so nepričakovana čistost droge in mešanica heroina z drugimi drogami ali nevarnimi primesmi (ulični heroin vsebuje od 5 do 40% heroina ostalo so primesi)," ugotavljajo v Združenju DrogArt.

Drogam dodajajo tudi zelo nevarne primesi, zaradi katerih je uživanje še bolj tvegano

Na črnem trgu se namreč kokain in heroin praktično nikoli ne dobita v čisti obliki, vedno so jima dodane primesi. Te so lahko nedolžne, lahko pa vpliv droge okrepijo in uživanje naredijo še bolj tvegano. "Za heroin sta tipična dodatka paracetamol in kofein. Pri kokainu pa so najpogostejši dodatki levamisol, lidokain, včasih tudi kofein ali fenacetin," je ugotovitve policije posredoval Menegalija.

Kokain

Na spletni strani DrogArta pa smo našli sicer že nekaj let staro informacijo, da izmed neaktivnih snovi v kokainu najdemo sladkor, laktozo, škrob ali sodo bikarbono. Preprodajalci jih drogi dodajajo, da bi povečali njen volumen in tako zaslužili več, za uporabnike pa ne predstavljajo dodatne nevarnosti. Zato pa lahko aktivne primesi precej povečajo možnost dodatnih zapletov. "Take snovi so različna (ukinjena) zdravila, strupi in druge kemikalije, pogosto mu dodajajo tudi kofein. V Evropi in tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih v kokainu npr. znašlo zdravilo levamisol, ki so ga uporabljali proti črevesnim zajedavcem, povzroča pa tudi kopico stranskih učinkov, od slabosti in driske do bolečin v mišicah, glavobolov, nespečnosti, krčev ter agranulocitoze (bolezen, pri kateri močno oslabi imunski sistem)," opozarjajo. Kako nevaren je, najbolje ponazarjajo besede neimenovanega ameriškega dermatologa: "To je podobno, kot če bi bili okuženi z virusom HIV."

Pri DrogArtu uporabnikom kokaina svetujejo, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če opazijo naslednje znake:

- visoko vročino, mrzlico, slabo počutje,
- otečene bezgavke,
- boleče razjede na sluznici (usta, anus),
- infekcijo, ki ne izzveni, ali se zelo hitro slabša (npr. vnetje grla, glivična obolenja, abscesi, kožne infekcije, pljučnica).

"Uporaba drog že tako ali tako predstavlja napor za telo in psiho, zato je v vsakem primeru zelo pomembno, da uporaba ni prepogosta in da uporabniki po uporabi poskrbijo za ustrezen počitek ter da se izognejo uporabi, če je njihovo psihofizično počutje slabo. Specifično kokain je posebej nevaren tudi za srce, zato uporabnikom svetujemo, da so pozorni na znake srčnega infarkta (bolečine v prsih, ki se širijo v roke ali vrat in so močnejše ob telesni aktivnosti, bolečine v žlički, tiščanje v prsih), tudi nekaj dni po uporabi, in si ob njih nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. Določene primesi (npr. levamisol) pa lahko povzročijo tudi hude motnje imunskega odziva. Če se pojavijo simptomi gripe ali druge bolezni, ki zelo hitro in intenzivno slabšajo to kaže na okvarjen imunski sistem," pa opozarja Simona Šabić iz združenja DrogArt.

Heroin

Kaj pa heroin? Poleg zgoraj omenjenih substanc mu dodajajo še številne nevarnejše. Tako se je hitro razširilo dodajanje fentanila, ki ga številni odvisniki jemljejo tudi samostojno. Fentanil je petdesetkrat močnejši od heroina in stokrat močnejši od morfija. Ubija že majhen odmerek. Gre za izjemno močan analgetik, zaradi katerega je umrl tudi pop zvezdnik Prince.

Fentanil naj bi bil usoden tudi za Princea. FOTO: AP

Nekateri uporabniki ga jemljejo samostojno, številni pa pridejo v stik z njim nevede. Preprodajalci ga namreč dodajajo heroinu, da bi okrepili njegov učinek. In tu se ne ustavijo. Heroinu dodajajo tudi carfentanil, ki je še 100-krat bolj smrtonosen od fentanila. O njegovi moči zgovorno priča podatek, da ga uporabljajo kot pomirjevalo za slone.

Bo šla Evropa po poti Združenih držav?

Po podatkih ameriškega ministrstva za zdravje (HHS) nastane samo zaradi zlorabe opioidov na recept 55 milijard dolarjev škode na leto, 20 milijard pa porabijo za bolnišnično zdravljenje zastrupljencev.

Grozljivi prizori in še bolj grozljive številke o smrtih uporabnikov prihajajo iz ZDA, kjer se soočajo s pravo epidemijo zasvojenosti s heroinom in drugimi opioidi, tudi zdravili na recept. Razmere so kritične, najhuje pa je v tistih zveznih državah, kjer je propad industrije pustil živo rano na socialni strukturi mest. Zadnji uradni podatki obstajajo za leto 2014 in ti so pretresljivi. Takrat je zaradi prevelikega odmerka umrlo več ljudi kot v katerem koli letu prej in kar šest od desetih smrti so pripisali opioidom. Število z njimi povezanih smrti se je v 15 letih početverilo, samo zaradi zlorabe legalno dostopnih substanc, kot so zdravila za lajšanje bolečin, pa je umrlo 165 tisoč ljudi. Istega leta so zabeležili ogromen porast smrti tako zaradi heroina kot tudi zaradi sintetičnih opioidov, med katerimi prednjači fentanil.

A pozor, kdo misli, da je to zgolj težava Združenih držav, se moti. Te nevarne snovi so že v Evropi in tudi v Sloveniji. V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, ki povezuje države EU, so konec avgusta izdali opozorilo o 23 smrtnih primerih, povezanih z uporabo fentanila, ki so jih zabeležili na Švedskem. Litva in Latvija pa sta poročali o zasegih praškastih vzorcev carfentanila.

Uporabnikom drog pri DrogArtu svetuje, naj substanco najprej testirajo (več o tem: testi.drogart.org), pozorni pa naj bodo tudi na nenavadne učinke. "Ti lahko nakazujejo, da imajo drugo snov, kot mislijo, da jo imajo, zato je najbolje, da te snovi več ne uporabljajo," pravi Simona Šabić. Sprejem vzorcev za testiranje je povsem anonimen in brezplačen, snovi pa se posredujejo v laboratorijsko analizo v Nacionalni forenzični laboratorij.

Uporabnikom je lahko v pomoč tudi mobilna aplikacija DrogApp, ki med drugim nudi informacije o možnih zdravstvenih zapletih ter osnovni prvi pomoči ter obvešča v primerih, ko se na trgu pojavi posebej nevarna, močna ali namešana substanca.

Šolarka zaman poskušala zbuditi mamo in očeta

Čeprav je vsaka smrt preveč, si marsikdo še vedno zakriva oči pred grožnjo, ki jo ne le posamezniku, ampak tudi družbi kot celoti predstavljajo droge. O tem izjemno zgovorno pričajo prizori z druge strani Atlantika. Pisali smo o paru iz Ohia, ki je komaj še živ zaradi prevelikega odmerka drog z otrokom v avtu vijugal po cesti (na sliki). Prejšnji teden pa je Združene države pretresla podobno tragična zgodba iz Pittsburgha. Sedemletnica je vozniku šolskega avtobusa zaupala, da je ves dan poskušala zbuditi mamo in očeta in da ji ni uspelo. Bila sta mrtva, razlog: predoziranje. Deklica je bila najstarejša od štirih otrok, ki so zdaj ostali brez staršev.