Drnovšek odhaja v Kučanovo pisarno

S predajo predsedniških poslov se je zaključila skoraj 19-letna politična kariera Janeza Drnovška, ki je prav gotovo eden najpomembnejših slovenskih politikov.

Leta 1989 je postal predsednik jugoslovanskega predsedstva, leta 1992 predsednik liberalno demokratske stranke in istega leta predsednik slovenske vlade, kar je - z izjemo polletne Bajukove vlade - ostal do leta 2002, ko je zmagal na predsedniških volitvah.

Tako kot že nekaj mesecev, ko ga v javnem življenju praktično ni bilo, tudi danes za izjave novinarjem ni bil dosegljiv. Glede na pripovedovanje tistih, ki so Drnovšku blizu, naj bi njegovemu umiku izpred oči javnosti botrovala tudi bolezen.

Drnovšek je takoj po predaji poslov in pregledu častne čete zapustil predsedniško palačo. Glede na mraz zelo številni obiskovalci so ga pozdravili z glasnimi aplavzi in vzkliki. Drnovšek jim je pomahal v pozdrav, se rokoval z obrambnim ministrom Erjavcem in predstavniki oboroženih sil, še enkrat pozdravil in se odpeljal z avtomobilom.

Čustveno slovo

Kot nekdanji predsednik bo imel odslej Drnovšek na voljo pisarno z dvema zaposlenima na ljubljanskem Viču. Njegov svetovalec Ivo Vajgl pričakuje, da bo bivši predsednik še naprej zelo aktiven, da bo pisal ter srečeval ljudi, ki "imajo kaj za povedati". “Nekdo, ki je bil v politiki tako dolgo kot Drnovšek, ima politično prepričanje in politično težo tudi po preteku uradne funkcije,“ meni Vajgl.

Da je bilo današnje Drnovškovo slovo od predsedniške funkcije čustveno, potrjuje tudi ganjenost šefice njegovega kabineta Valentine Flander. Ko je Drnovšek še zadnjič odkorakal iz predsedniškega urada ni mogla skriti solza. Flandrova sicer ostaja Drnovškova svetovalka, saj se bo - poleg še ene sodelavke - skupaj z Drnovškom preselila v pisarno bivšega predsednika, ki jo je do sedaj zasedal Milan Kučan.

Od Darfurja do Ambrusa

Predsedniško obdobje Janeza Drnovška ne moremo oceniti enoznačno. Politični analitiki soglašajo, da ga je pomembno zaznamoval njegov boj z boleznijo kot tudi njegove pobude, ki so v javnosti naletele na deljena mnenja. Mnogi so si enotni, da je Drnovšek pri svojem vodenju deloval počasi in premišljeno, da pa je znal poseči tudi po radikalnih potezah. Te so se mu včasih obrestovale, včasih pa tudi ne.

V času predsedniškega mandata je med drugim ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj, je borec za pravice živali, okoljevarstvenik, človekoljub. Vse bolj se je odmikal institucionalne politike, leta 2006 izstopi iz LDS.

Trudil se je razrešiti razmere v Darfurju, ob lanskih božičnih praznikih pa je skušal z dvema zabojnikoma pomagati družini Strojan, vendar ga ustavijo prebivalci Ambrusa. Kot Janez D. se oglaša preko interneta, v času mandata napiše tudi tri knjige.

Slovensko javnost je v začetku leta 2006 Drnovšek vznemiril zlasti z odločitvijo o pomilostitvi nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Na enake odzive je naletela pomilostitev obsojenega preprodajalca mamil Ivana Tomanovića.

Spori z Janševo vlado

Začetek predsedniškega mandata zaznamujejo pogovori o prihodnosti države, ki jih organizira Drnovšek, ko na premierskem mestu Antona Ropa zamenja Janez Janša, predsednik in predsednik vlade zgledno sodelujeta.

Prve napetosti izbruhnejo zaradi zunanje politike. Status Kosova, pomoč Darfurju, obisk srbskega prestolonaslednika Karađorđeviča. “Vlada si ne bo podredila institucije predsednika, skuša si podrejati nekatere druge institucije, gospodarstvo, medije; ampak institucije predsednika si ne bo podredila, dokler sem predsednik,“ je bil neomajen Drnovšek.
Letos je prišlo do sporov z vlado na področju organiziranja državnih proslav. Zaradi zapletov glede izbire govornikov se je odhajajoči predsednik države odločil, da se 25. junija ne bo udeležil proslave ob dnevu državnosti. Ob tem je napovedal, da se proslav nasploh ne bo več udeleževal.

Hkrati je presenetil tudi z odpovedjo tradicionalnega sprejema otrok, žena in staršev pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, civilnih žrtev in nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo.

Drnovšek je sprožal polemike tudi med poslanci, predvsem koalicijskimi, z zavračanjem posvetovanj z vodji poslanskih skupin pri imenovanju visokih državnih uradnikov, zlasti ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.

Boj z boleznijo

Simpatijo in sočutje javnosti pa je Drnovšek pridobil s svojim bojem z rakom. Potem, ko je nekaj časa prisegal na alternativno zdravljenje, je konec oktobra letos v nagovoru na slovesnosti ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta poudaril, da je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje.

Decembra letos mu je priznanje zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti izrekel tudi Janša v slavnostnem govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic.