Po Sloveniji so zagoreli kresovi. Zbrane na ljubljanskem Rožniku je nagovoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Semolič je ponovil že večkrat izrečene besede, da krize, ki pretresa Slovenijo in Evropo, niso povzročile delavske plače, pokojnine in socialne pravice, temveč pohlep kapitala po neizmernih dobičkih, ki ni videl in ne vidi delavcev. To je vir zla v Sloveniji in Evropi in to je treba spremeniti, ne pa socialne države, je bil jasen.
Slovenija in Evropa po njegovih besedah ne potrebujeta fiskalnih paktov in fiskalnih pravil, temveč dogovor o tem, kako priti do novih delovnih mest, kako dati perspektivo mladim in kako znižati brezposelnost. To je pravi problem, ne pa domnevno preobilje socialnih pravic, je dodal.
Zaradi tega ima 1. maj letos zanj še posebno sporočilo, in to je, da se je treba prav za vsako delavsko pravico boriti, saj nobena ni večna in podarjena.
V imenu ZSSS je znova izrazil nasprotovanje ukrepom, ki želijo prizadeti upokojence, brezposelne, zaposlene starše. Sindikati po njegovih besedah nasprotujejo "marsičemu, kar klesti socialno državo". "To ni prava pot, to je pot v revščino," je opozoril in ocenil, da se s tem ne bo ustvarilo prav nobeno delovno mesto.
Semolič: Politiki želijo spreti ljudi med seboj
Izrazil je tudi nasprotovanje posegom v javni sektor. Semolič ne razume, kako vlada in delodajalci ne dojamejo, da ni dobrega in močnega gospodarstva brez kakovostnega javnega sektorja in da po drugi strani ni kakovostnega javnega sektorja brez dobrega in močnega gospodarstva. "Politiki želijo spreti ljudi med seboj, a ne damo se in temu nasprotujemo," je dejal.
Alternativo poti varčevanja in krčenja socialnih pravic sindikati vidijo v razvijanju industrije, odpiranju novih delovnih mest in reševanju težav današnjega dne z več znanja in z novimi tehnologijami.
Zato je vlado pozval, naj prisluhne ljudem in sindikatom in ne gre predaleč. "Sedaj greste predaleč," je bil jasen.
Semolič se ni mogel izogniti niti predlogu po ukinitvi 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni. Tudi ta predlog je zanj korak predaleč, s tem, ko bi delavci delali dva dodatna dneva, pa po njegovem prepričanju ne bi dobili niti evra višje plače. "Živela 1. in 2. maj," je zato sklenil.
Prvi maj bodo jutri naznanile budnice, ob 10.30 pa bo na Rožniku sledila tradicionalna prvomajska prireditev. Zbrane bo nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković.
Številna kresovanja po državi
Številna kresovanja so pripravili tudi na Primorskem, eno večjih v Ajdovščini, kjer so ga med obzidjem stare rimske utrdbe v centru mesta pripravili ajdovski taborniki. Osrednja prvomajska prireditev na Primorskem bo v Opatjem selu 1. maja ob 15. uri. Slavnostni govornik na tradicionalni sindikalni prireditvi bo ajdovski župan Marjan Poljšak. Na obali pa je prireditev na predvečer praznika dela pripravila Konfederacija sindikatov 90 (KS 90) na Markovcu, kjer je zbrane nagovoril predsednik omenjenega sindikata Peter Majcen.
Na predvečer 1. maja so Dolenjci, Belokranjci in Posavci po ustaljenem običaju prižgali številne kresove. Med največjimi je tudi letos najmanj 10-metrski kres, ki ga je enajstič zapovrstjo na travniku pri boštanjskem trgovskem središču postavilo Športno kulturno društvo mladi Boštanj. Omenjeno društvo je pred petimi leti postavilo dobrih 43 metrov visok prvomajski kres, s katerim si je prislužilo vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
Prvomajski program bodo na Debencu začeli ob 11. uri, slavnostna govornica pa bo predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Lidija Jerkič. Ob isti uri bodo začeli tudi prireditev na Lisci, tamkajšnji slavnosti govornik pa bo predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Tomaž Kumer. Prvega maja ob 11. uri bodo začeli tradicionalno prireditev in shod ob prazniku dela tudi na Javorovici nad Šentjernejem, kjer bo častni gost in govornik predsednik republike Danilo Türk.
Na Gorenjskem bo eno od prvomajskih srečanj jubilejno, 30. prvomajsko srečanje na Križni gori nad Škofjo Loko. Na srečanju, ki se bo začelo ob 11. uri, bo zbrane nagovoril Semolič. Tradicionalno bo potekalo tudi že 38. prvomajsko srečanje na Svetem Joštu nad Kranjem, ki ga z začetkom ob 10.30 organizira Svet gorenjskih sindikatov, osrednja govornica pa bo njegova predsednica Nežka Bozovičar.
V Rušah bodo poskušali podreti rekord
Veliko ljudi vsako leto obišče tudi tradicionalno kresovanje in postavljanje majskega drevesa v Koblarjevem zalivu v Mariboru. Dogajanje bo pestro tam tudi 1. maja popoldne z začetkom ob 16. uri, ko ne bo manjkal niti tradicionalni ognjemet. Tudi tu bo slavnostni govornik Semolič. Na Ptuju bo tako kot vsako leto kresovanje na Ranci pri Ptujskem jezeru.
V Rušah bodo pod geslom Malo mesto – največje kresovanje tudi letos poskušali podirati rekorde in zanetiti največji kres v državi.
Tradicionalna prvomajska prireditev za celjsko območje bo na Celjski koči na praznični dan ob 11. uri. Pozdravni nagovor bo imela izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm. Velenjčani se bodo tudi letos tradicionalno zbrali na Graški gori, prav tako na praznični dan ob 11. uri. Prvomajski druženji bosta tudi na Resevni nad Šentjurjem in na Šmohorju nad Laškim.
Na predvečer praznika dela so tudi po Koroški zagoreli kresovi. Večja kresovanja so pripravili v občinah Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Vuzenica. Osrednja koroška sindikalna prireditev ob prazniku dela bo 1. maja na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem, ki se bo začela ob 11. uri. Slavnostni govornik bo izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
V Pomurju, kjer bodo pripravili kresovanja in postavljali mlaje v številnih krajih, je med najbolj obiskanimi prireditvami gornjeradgonska. V tamkajšnjem turistično-športnem centru je bil slavnostni govornik na kresovanju župan Anton Kampuš. V Murski Soboti je kresovanje potekalo v mestnem parku, slavnostni govornik pa je bil predsednik sindikata kmetijsko-živilske industrije Srečko Čater.
Previdnost ne bo odveč!
Na Upravi za zaščito in reševanje pozivajo k previdnosti. Opozarjajo, da je treba upoštevati pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju ter da mora biti na javnih prireditvah s kresovanjem organizirana požarna straža, ki jo lahko opravljajo samo gasilci. Kurišče naj bo od gozda odmaknjeno vsaj 50, od pomembnih prometnih poti ali vnetljivih oz. nevarnih snovi pa 100 metrov. Pri tem mora biti ogenj obdan z negorljivimi materiali, pri kurjenju pa se ne sme uporabljati gorljivih tekočin, kot je bencin, ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline. Take so na primer avtomobilske gume.
Odsvetujejo tudi prižiganje kresov ob vetrovnem vremenu, ob premočnem vetru pa je treba kurjenje kresa prekiniti. Pozorni moramo biti tudi, da po kurjenju ogenj in žerjavico povsem pogasimo, kurišče pa prekrijemo z negorljivim materialom, recimo s peskom ali z zemljo. Če pa pri kresovanju ogenj uide izpod nadzora, je treba takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.