'Dovolj je možnosti za odlaganje'

Po besedah generalnega direktorja Agencije za okolje (Arso) Silva Žlebirja so lani izdali negativne odločbe odlagališčem, ki potrebujejo dovoljenje IPPC, v Ormožu, Tržiču, Novi Gorici, Grosupljem, Ptuju in Novem mestu, ki niso zadostila osnovni zahtevi po predobdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.

Zahteva je v zakonodaji od leta 2000. Zakonodaja se je sicer večkrat spreminjala in prehodne določbe so omogočale, da so odlagališča vseeno delovala. Z letom 2009 se je obdobje izteklo in vsa morajo imeti zagotovljeno predobdelavo odpadkov, je pojasnil.

Odlagališča niso zadostila tudi nekaterim drugim zahtevam. Tako jih je pet že zapolnilo predvideni prostor za odlaganje in bi morala za širitev pridobiti okoljevarstveno soglasje za nov poseg v prostor, tri imajo težave z izcednimi vodami, je opozoril Žlebir.

Negativne odločbe so dobila tudi nekatera manjša odlagališča, ki ne potrebujejo IPPC dovoljenja in za katera ni predvideno, da bi delovala po letu 2015, in sicer v Ilirski Bistrici, Logatcu, Laškem in Rogaški Slatini. Od 11 negativnih odločb so pravnomočne že odločbe za Ormož, Logatec, Trebnje in Novo mesto.

Inšpektorji za okolje so proti trem upravljavcem odlagališč odpadkov že pričeli inšpekcijski postopek, obvestilo o še dveh negativno izdanih odločbah pa so prejeli danes in bodo v najkrajšem možnem času začeli postopek, so povedali na inšpektoratu za okolje in prostor. Kdaj bodo postopki predvidoma zaključeni, ne morejo predvideti, ker je odvisno od tega, ali bo upravljavec odlagališča spoštoval odločbo, s katero bo inšpektor za okolje prepovedal obratovanje odlagališča. Če se bodo odpadki kljub prepovedi še vedno odlagali, bodo začeli z izvršilnim postopkom z denarno prisilitvijo, so povedali.

'Ne vidimo, da bi grozila kriza'

Generalni direktor direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak je dejal, da bi lahko v dveh ali treh primerih hitro zadostili zahtevam in spet zaprosili za dovoljenje. Upravljavci po njegovih besedah vedo, kaj morajo narediti v prehodnem obdobju, da bodo zadostili zahtevam. "Zato ne vidimo, da bi grozila kriza. Terja pa veliko prilagodljivosti in določene investicije," je dodal.

Žlebir pa ocenjuje, "da je bila napaka storjena tudi na strani ministrstva, ker je upravljavcem ves čas obljubljalo in spreminjalo zakonodajo in so razumeli, da se bo to nadaljevalo v nedogled". Dejak zagotavlja, da je po njihovem scenariju "odlagalnega prostora v odlagališčih, ki so ali bodo dobila okoljevarstveno dovoljenje, dovolj" za obdobje do leta 2015 za okoli 600 milijonov ton.

Pravi, da Slovenija napreduje pri ločenem zbiranju odpadkov, recikliranju in zmanjšanju celotne količine odpadkov. Navedel je podatke, da je bilo leta 2008 skupno 822.000 ton odpadkov, leta 2009 750.000 ton in leta 2010 623.000 ton. Glede na trend pričakuje, da se bo količina za leto 2011 gibala pri 550.000 tonah.

"Zamujamo pa z regijskimi centri," priznava Dejak. V Sloveniji naj bi bilo osem regijskih centrov za predelavo odpadkov, nekateri že delujejo ali so v gradnji, za nekatere še čakajo odločbo o evropskih sredstvih. Po njegovih besedah je v finančni perspektivi 2007–2013 za centre v Sloveniji na voljo 145 milijonov evrov. 120 milijonov evrov je že odobrenih z odločbo, čakajo na sprejem še ene odločbe.

Raje manj večjih odlagališč

Tudi Žlebir poudarja, da odlaganje na dolgi rok okoljsko ni sprejemljivo. Ocenjuje, da je odlagališč v Sloveniji trenutno preveč in da je lažje obvladovati nekaj večjih odlagališč kot veliko manjših. Najprej je treba preprečiti nastajanje odpadkov, nato zagotoviti njihovo obdelavo, recikliranje in termično obdelavo, odlaganje je na zadnjem mestu, pravi. Po njegovih besedah Slovenija trenutno odlaga 60 odstotkov komunalnih odpadkov.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!