Dörfler pričakuje dobro sodelovanje s koroškimi Slovenci

Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je izpostavil prispevek rešitve dolgoletnega vprašanja dvojezične topografije k dobrim odnosom in aprila doseženi dogovor znova označil za velik uspeh. Pomemben je tudi dogovor o oblikovanju t. i. foruma za dialog, ki mu bo predsedoval sam, vključeval pa bo še predstavnike deželne vlade, vseh parlamentarnih strank, manjšinskih organizacij na Koroškem in vse župane.

Med najpomembnejšimi s slovensko manjšino povezanimi nalogami na Koroškem je sicer po prepričanju deželnega glavarja zagotavljanje najboljših možnih standardov za izvedbo dvojezičnih programov v vrtcih. Kot je poudaril, zasebni dvojezični vrtci vsako leto prejmejo od dežele 72.000 evrov, kar je 43.000 evrov na vrtec več, kot jih dobijo zasebni samo nemški vrtci.

Pomembno je tudi področje obveznega šolstva, kjer Koroška beleži poseben rekord – skoraj 50 odstotkov vseh šoloobveznih otrok se namreč izobražuje na dvojezičnih šolah. Pomemben za "gradnjo mostov" je po Dörflerjevih besedah tudi šport. Koroška sicer letno za slovensko manjšino nameni 1,6 milijona evrov, zvezna vlada pa še 1,3 milijona evra, je poudaril.

Po "pozitivnem razvoju" dogodkov na Koroškem po rešitvi dolgoletnega vprašanja pa je Dörfler pogled usmeril tudi v prihodnost, v kateri je po njegovem prepričanju sodelovanje izjemnega pomena. Ob tem je izpostavil pomen prihodnjih projektov, ki jih načrtujejo v prostoru treh dežel – na Koroškem, v Furlaniji-Julijski Krajini in v Sloveniji – pa tudi širše.

Med najpomembnejšimi je omenil gradnjo druge cevi karavanškega predora, izpostavil pa še turizem ter izboljšavo železniških in avtobusnih povezav med Koroško in Slovenijo. Na področju športa je omenil načrtovanje skupne kandidature Slovenije in Avstrije za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih leta 2017 ter projekt Senza Confini, projekt svetovnega prvenstva v smučanju, ki bi vključeval Kranjsko Goro, Trbiž in Bad Kleinkirchheim.

Projekti sodelovanja vključujejo tudi področje kulture, kjer Dörfler med drugim predlaga uvedbo regionalne prestolnice kulture, in področje socialnega dela.

Dörfler naj bi se danes v Ljubljani srečal še s premierjem, ki opravlja tekoče posle, Borutom Pahorjem, popoldne pa ga pričakujejo v kulturnem centru Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah.

Kot je v Ljubljani dejal Dörfler, na Kočevskem ni bil še nikoli in bi si rad sam ustvarilo sliko o tamkajšnji situaciji. Spomnil je, da je že ob rešitvi vprašanja o topografiji na Koroškem poudaril, da bi bil zdaj čas, da se naredi korak v smeri priznanja določenih pravic nemškogovorečim manjšinam v Sloveniji.

Koroški deželni glavar je po obisku v Ljubljani v Občicah pri Dolenjskih Toplicah obiskal še kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev, ki ohranja izročilo nekdanjih nemško govorečih prebivalcev. Na terenu si je želel ogledati, kakšno izročilo še ohranjajo in kaj bi se dalo zanje še storiti.

Kot je pojasnil, namreč s Kočevarji na Koroškem, kjer so kar dobro organizirani, vzdržuje zelo živahne stike, v Občicah pa si je želel ogledati, kako živijo tamkajšnji potomci Kočevarjev, kakšno izročilo še ohranjajo, kakšne želje imajo, in hkrati razmisliti, kako bi se jim dalo še pomagati. Denimo z dvojezičnim otroškim vrtcem, je predlagal.

Po njegovih besedah je namreč zelo pomembna vsaka beseda, ki se je otrok nauči, in to bi bil že prvi korak v neko boljšo prihodnost, je še povedal Dörfler. Koroškega deželnega glavarja je v Občicah gostil predsednik društva Kočevarjev staroselcev August Gril, ki je povedal, da so s koroško in južnotirolsko pomočjo v črmošnjiški dolini dobili vodovod, s koroškim tirolskimi in tudi nemškimi potomci Kočevarjev pa ohranjajo kulturne stike.

S tem, da menijo, da je vračanje premoženja v kakršnikoli obliki tretji generaciji Kočevarjev brezpredmetno, so razčistili omenjeno vprašanje in dokazali, da je lahko nemško govoreča manjšina v slovenski domovini koristna. Edino vprašanje, ki zanje še ostaja odprto, pa je priznanje njihovega statusa, je še povedal Gril.

Leta 1992 ustanovljeno društvo šteje 230 članov po vsej Sloveniji. Današnji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov v kulturnem centru v Občicah ohranjajo izročilo, ki je na slovenskih tleh ostalo po njihovem množičnem odhodu med drugo svetovno vojno.

Po podatkih društva je na t.i. kočevarskem in pretežno gozdnatem območju leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev, zaradi gospodarske krize v tridesetih letih preteklega stoletja in posledično izseljevanja pa se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev.