VIDEO: 'Če je bila obljuba, da se dvignejo plače, je potrebno zagotoviti tudi denar za to'

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je na današnji skupščini sprejela sklep, da bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi novembra kolektivno tožili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Razlog za tožbo je v prenizkih cenah zdravstvenih storitev, ki jih domovi zagotavljajo svojim stanovalcem.

Že dlje časa opozarjajo na težave, a so preslišani

Populacija se stara. Ostarelih, ki odhajajo v domove za starejše, je vedno več. Po nekaterih podatkih naj bi na posteljo v domovih čakalo več kot 6000 ljudi. A pomanjkanje prostora še zdaleč ni najhujši problem, ki pesti dejavnost oskrbe starejših. Najbolj akuten problem predstavlja nižanje cen zdravstvene nege.

Plačila ZZZS namreč že dolgo ne zadostujejo več za stroške zdravstvene nege, saj ne pokrijejo niti stroškov dela kadra, opozarjajo v skupnosti. Domovi že dlje časa delajo z izgubo. Ta je bila leta 2015 1,1 evra na dan zdravstvene nege, leta 2016 1,5 evra, letos pa je ta izguba že dva evra na dan ali celo več, pravi Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "V letu 2018 bo ob nespremenjeni ceni to pomenilo 2,21 evra izgube na dan zdravstvene nege, na ravni države to pomeni 15.554.782 evrov izgube. Dobrih osem milijonov nam bo zmanjkalo za plače predpisanega kadra," opozarja Bizjak.

Po njihovih projekcijah bodo odhodki, ki so nastali z izvajanjem zdravstvene nege v slovenskih domovih za starejše, letos znašali 122,6 milijona evrov, medtem ko bo plačilo ZZZS znašalo le 104,08 milijona evrov. Razlika je kar dobrih 18 milijonov evrov. Od ZZZS tako domovi dobijo čedalje manj denarja, nemočnih oskrbovancev pa je čedalje več.

Letos jim bo zmanjkalo tri milijone evrov, drugo leto že osem

Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so konec junija sklenili dogovor k odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer se bodo precej povišali stroški dela, in sicer za 6 do 9 odstotkov, ocenjujejo. V letu 2017 bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi samo za plače v splošnem dogovoru predpisanega kadra namenili kar 107 milijonov evrov, s čimer jim bo za plače zmanjkalo skoraj tri milijone evrov. Drugo leto bo ta problem še akutnejši, saj jim bo za plače zmanjkalo že osem milijonov evrov, pri čemer sploh še ni upoštevan morebiten dvig plač nad 26. razredom, o čemer se s sindikati dogovarja vlada.

Ignoranca zakonodaje

Zato so se odločili, da tožijo zdravstveno blagajno za manko, ki jim je nastal in za katerega je po njihovem mnenju v celoti odgovorna vlada. Kot opozarja Bizjak, tožbo vlagajo zaradi neupoštevanja 66. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da se v izračunih cen zdravstvenih storitev samodejno upoštevajo spremembe, ki jih vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo kot aneks h kolektivni pogodbi. Prav tako splošni dogovor, ki ga sprejme vlada in s katerim so določene cene zdravstvenih storitev, v 4. odstavku 9. člena določa, da se cene samodejno popravijo v primeru sprememb kolektivnih pogodb, ki vplivajo na stroške dela. Na vprašanje, ali bodo ukrepali tudi zoper pristojna ministrstva, Bizjak odgovarja: "Izvajalci sklenejo pogodbe z ZZZS, zato je to edino pravno sredstvo. Splošni dogovor določa, da se plače kot kalkulativni element avtomatsko uskladijo s spremembami zakonodaje in kolektivnih pogodb, ampak se to ne upošteva."

Dvignili plače, a pozabili zagotoviti sredstva zanje

V skupnosti so sicer pristojna ministrstva opozorili, da ZZZS ni ustrezno prilagodil cen zdravstvenih storitev, a se na njihov poziv nihče ni odzval. Še več. Vlada je v splošnem dogovoru za letošnje leto cene zdravstvenih storitev linearno znižala na raven 91,74 odstotka cene pred 1. aprilom 2009. In to kljub povečanim stroškom.

Večini domov tako ni preostalo drugega, kot da oktobra dvignejo cene oskrbe, s čimer so breme višjih plač preložili na oskrbovance oziroma njihove svojce. Podražitev oskrbnine v domovih v povprečju znaša od dva do tri odstotke oziroma od 20 do 30 evrov na mesec, opozarjajo v skupnosti.

Odziv ZZZS: Napovedane tožbe so neutemeljene

Napovedane tožbe Skupnosti socialnih zavodov Slovenije proti ZZZS so po oceni slednjega neutemeljene in nepotrebne ter, kot so zapisali v odzivu, ne morejo rešiti vsebinskih težav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v ZZZS. Za rešitev teh so potrebni predvsem sistemski ukrepi na ravni države, menijo.

Zavod je napovedano tožbo v odzivu ocenil kot pravno neutemeljeno, "saj se skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor".

ZZZS tako med drugim izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni moč neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Opredeljujejo namreč plačni razred za posamezno delovno mesto in ne za posamezno vrsto zdravstvene nege iz splošnega dogovora.

Poleg tega mora ZZZS uresničevati z ustavo predpisano fiskalno pravilo, kar pomeni, da se ne sme zadolževati, če nima ustvarjenih presežkov iz preteklih let, so pojasnili.

Po njihovih navedbah omejena finančna sredstva ZZZS v letošnjem letu ne omogočajo, da bi zagotovil dvig cen zdravstvene nege zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Učinek napredovanj in povišanja plačne lestvice je ocenjen na približno 80 milijonov evrov za vse izvajalce zdravstvenih storitev na letni ravni. Sredstva ZZZS pa so prednostno namenjena nujnim širitvam zdravstvenih programov zlasti s ciljem skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob, za kar bo ZZZS v letu 2017 - prav zaradi omejenih sredstev - prejel transfer iz državnega proračuna v višini približno 23 milijonov evrov.

Vedno več varovancev, ki potrebujejo zahtevno nego, denarja pa manj

Domovi za starejše vedno bolj postajajo negovalne bolnišnice. Kar tri četrtine stanovalcev so namreč razvrščene v skupino za zahtevno nego, pri čemer gre najpogosteje za nepokretne bolnike, ki so povsem odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev. Večinoma je razlog v tem, da bolnišnice, ki se prav tako utapljajo v rdečih številkah, vedno hitreje starejše ljudi pošljejo domov oziroma jih premestijo v domove za starejše. Stanovalcev, ki potrebujejo zahtevno zdravstveno nego, je vedno več, hkrati pa se je plačilo ZZZS glede na prejšnja leta zmanjšalo in zdaj znaša kar 3,6 odstotka manj kot v drugi polovici leta 2016, še opozarja Bizjak.

Razmere so kritične

Direktor Doma starejših občanov Šiška Simon Strgar, ki vodi javni zavod brez koncesije, je pojasnil, da imajo pri njih 230 postelj. Dom je polno zaseden, na posteljo pri njih pa čaka kar 1460 oseb s čakalno dobo med dvema in tremi leti. Polovica vseh njihovih oskrbovancev potrebuje najzahtevnejšo nego, njihov delež pa bo še naraščal. Tudi pri njih podpirajo tožbo zoper ZZZS, saj so prepričani, da je kršen 4. odstavek 9. člena dogovora, ki določa cene zdravstvenih storitev in po katerem bi morala država v primeru spremembe kolektivnih pogodb samodejno popraviti cene.

Denar namesto za investicije za plače

Kot pravi Strgar, pri njih oktobra niso dvignili oskrbnin, saj so že na začetku leta ocenili, da bi se lahko povečali stroški dela zaradi spremembe kolektivne pogodbe, zato so temu prilagodili finančni načrt za 2017. "V naslednjem rednem dvigovanju pa jo bomo žal morali dvigniti, in sicer maksimalno, kot se bo dalo," pravi Strgar, ki ocenjuje, da bodo po dvigu pri njih oskrbnine višje za tri odstotke. "Vsako leto zdravstvena blagajna namenja domovom manj," opozarja, zato so ti prisiljeni manko pokriti iz višjih oskrbnin ter iz sredstev, ki bi jih morali namenjati za investicije. Sem spadajo sredstva za nujno prenovo domov v skladu z zahtevanimi pravilniki, saj je večina domov še vedno zastarela in neustrezna, opozarja Strgar. Posredno so oskrbovanci na slabšem. "Vsakič opozarjam, da oskrbovanci dvakratno plačujejo za zdravstveno zavarovanje. Ko plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa plačujejo še ta posredna doplačila, torej višje oskrbnine, ki so posledica tega, da mora dom pokrivati stroške zdravstvene dejavnosti, kar bi moral pokriti ZZZS," pojasnjuje Strgar.

Zaradi višjih plač računajo, da bodo prihodnje leto na letni ravni potrebovali za pet odstotkov več sredstev. A to so zgolj višje plače. Težave pa so tudi drugje, opozarja Strgar. "Ker smo javni zavodi, moramo večino stvari oskrbovancem kupiti sami," opozarja direktor doma in dodaja, da si pomagajo tudi s tržno dejavnostjo, ki obsega okoli 12 odstotkov vseh realiziranih prihodkov. "Ti prihodki bi morali nazaj v dejavnost, ne pa za plače," opozarja Strgar.

Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi breme prenaša na svojce 

Strgar še dodaja, da zaradi vedno bolj zahtevne nege varovancev domovi postajajo negovalne bolnišnice, le da zanje država namenja bistveno manj denarja. Na vprašanje, ali bo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga čakamo že neverjetnih 16 let, to področje končno uredil, pa Strgar ostaja skeptičen. Kot pravi, prvega osnutka zakona sam še ni preučil, je pa mnenje drugih kolegov, ki so seznanjeni z njim, da ne gre popolnoma v pravo smer. "Breme se prenaša na svojce, pri čemer mislim na promocijo oskrbe v domačem okolju. To je sicer zelo dobra stvar, a če bi bile tudi vse stvari sistemsko urejene. Po drugi strani pa sam zakon z vstopnim pragom, ki določa, kdaj lahko nekdo pridobi sredstva za oskrbo, predvideva, da bodo do povrnitve stroškov za nego v domu upravičeni le najzahtevnejši oskrbovanci, kar pomeni, da bodo domovi za starejše dejansko postali negovalne bolnišnice," opozarja Strgar in dodaja, da s tem država išče poceni negovalne bolnišnice. Slednje sicer za bolnika, ki ga negujejo, dobijo od države kar štiri do petkrat več denarja kot za oskrbovanca z enako nego dobijo v domovih za starejše.

'To je korak nazaj k hiralnicam'

Bizjak se z mnenjem Strgarja strinja. "Dejstvo je, da država daje zelo malo iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo - 0,8 odstotka BDP, EU povprečje pa je 1,3 odstotka. Ta zakon hoče, da se to obdrži na isti ravni. Poleg tega je sistem zasnovan tako, da bodo v domovih samo še stanovalci, ki pridejo na nosilih, saj bodo za druge predragi oziroma ne bodo dobili nič iz javnih sredstev. To je korak nazaj proti hiralnicam. To so v zahodni Evropi počeli pred 20 leti in se ni obneslo," opozarja Bizjak.