Domnevno sporno zaposlitev na Sovi bo preverjal inšpektorat za javni sektor

Inšpektorat za javni sektor je sporočil, da bo na pobudo, ki jo je prejel danes, izvedel inšpekcijski nadzor nad postopki zaposlovanja na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), med drugim tudi zaposlitve konkretne uslužbenke. Pri tem predvidevajo, da bo nadzor prioriteten.

Kot so zapisali na inšpektoratu, predlog za prioritetno izvedbo nadzora poda inšpektor, ko prouči pobudo. Nadzor izvedejo na podlagi obstoječe pisne dokumentacije in podatkov iz uradnih evidenc, če je treba, pa inšpektorji zahtevajo dodatna pojasnila.

"Inšpektorat bo poleg konkretnega primera zaposlovanja javne uslužbenke pregledal tudi splošno prakso zaposlovanja na omenjeni agenciji, tako kot ravna tudi v drugih primerih inšpekcijskega nadzora. O ugotovitvah se v roku 30 dni sestavi zapisnik, s katerim se nadzorovanemu organu v primeru nepravilnosti odredijo ukrepi," so zapisali. Dodali so, da bo treba pri izvedbi nadzora z dokumenti ravnati glede na stopnjo tajnosti.

Direktor Sove: Tajne informacije so ušle v javnost pol ure po sestanku

Inšpektorat za javne uslužbence ima edini mandat, da preverja posamezne kadrovske postopke. Seveda pa ima Knovs potem vso pravico pridobiti te podatke od njih. To je edina pravna pot in tega se moramo držati, je pojasnil direktor Sove Rajko Kozmelj.

Kot pravi, so Knovsu predali več dokumentacije, kot so sploh pristojni in jih skrbi politična zloraba te komisije ter varovanje podatkov, saj naj bi tajne informacije, medtem ko so obveščevalci po njihovem nadzoru brez telefonov še dve uri sami nadaljevali sestanek, ušle takoj in neposredno v medije. "Podatek je bil objavljen približno pol ure po njihovem odhodu ... to so dejstva."

Kozmelj vztraja, da so bile vse zaposlitve zakonite in da nanj ni vplival prav nihče, saj je postopek v celoti vodila strokovna kadrovska komisija. Domnevno uhajanje tajnih podatkov in preseganje pristojnosti Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina je že prijavil prvemu med poslanci Dejanu Židanu.

Sova za nadzor prosila sama

V Sovi so že v sredo v dopisu Knovsu pojasnili, da so inšpektorat z dopisom zaprosili za nadzor v konkretni zadevi. To so storili po izvedenem nadzoru pooblaščene skupine Knovsa na Sovi. Ta je preverjala postopke kadrovanja, pa tudi konkretno zaposlitev omenjene uslužbenke, sicer znanke premierja Marjana Šarca. V Sovi so ocenili, da je Knovs s tem nadzorom posegel v predmetno pristojnost inšpektorata.

Pooblaščena komisija Knovsa, ki jo je vodil podpredsednik Žan Mahnič (SDS), sestavljali pa še predsednik Knovsa Tonin (NSi), Zvonko Černač (SDS) in Monika Gregorčič (SMC), je minuli teden nadzor opravila zaradi javno objavljenih očitkov, da naj bi premier Šarec in njegov državni sekretar Damir Črnčec posredovala pri zaposlitvi omenjene uslužbenke. Šarec je očitke večkrat zanikal. Danes pa so iz njegovega kabineta posredovali poziv, da "pustimo pristojni inšpekciji, da opravi strokovni nadzor". Namige, da je posredoval pri zaposlitvi konkretne uslužbenke na Sovi, je Šarec, kot so spomnili v kabinetu, že označil za popolnoma neresnične. Glede Knovsa pa so navedli, da "zadnje čase deluje vse bolj nenavadno".

Janša zahteva odstop Kozmelja

Na političnem parketu se medtem odpirajo vprašanja o tem, ali ima torej Knovs pristojnosti nadzorovati kadrovanje v Sovi ali ne, pa tudi, ali Sova lahko zavrne posredovanje podatkov, ki jih zahteva Knovs. V sredo je Sova namreč sporočila, da Knovsu ne more posredovati zahtevanih podatkov glede kadrovanja, saj da je "močno zaskrbljena zaradi varnosti podatkov". Kot je med drugim navedla, je eden od članov Knovsa medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi.

Danes sta se odzvali članici Knovsa. Jerca Korče (LMŠ) je poudarila, da Knovs ni nad drugimi organi. Ima svojo vlogo, to je parlamentarni nadzor nad operativnim delovanjem in izvajanjem nalog obveščevalnih in varnostnih služb. Nikakor pa "to ne pomeni, da je v naši pristojnosti bodisi izvajanje revizije finančnega poslovanja teh organizacij bodisi vtikanje v vodenje kadrovskih postopkov". Za to je pristojen inšpektorat, finančno poslovanje pa je pristojnost računskega sodišča, je dejala Korčetova. Strinja se, da je naloga članov Knovsa, da sporočijo pristojnim organom, če zaznajo sum nepravilnosti na katerem koli področju. Ni pa naloga Knovsa, "da brska po datotekah o posameznih zaposlitvah". Po njenem mnenju je tudi zaskrbljujoče, da so dokumente, ki so prišli iz Sove, v sredo zvečer najprej pridobili mediji, medtem ko jih je sama preko sistema DZ prejela danes zjutraj.

Monika Gregorič pa je zaskrbljena in ogorčena nad tem, da se o zadevah, ki se dogajajo na Sovi - tako glede morebitnega spornega zaposlovanja kot nadzora nad delovanjem Sove - javno polemizira. Poudarila je, da so poslanci zavezani molčečnosti in bi vse to moralo potekati za zaprtimi vrati. Prav zato danes vsebinsko ni želela komentirati zadeve. "Sova je temeljna institucija civilnega obveščevalno-varnostnega sistema in s tega vidika je tajnost osnova njenega delovanja. To smo ji dolžni zagotoviti za nadaljnjo kredibilnost njenega dela," je še poudarila poslanka. zagotovila je, da tajnih podatkov ona ni izdajala. Strinja pa se, da se morajo vse nepravilnosti odkriti. Tudi vprašanje, ali je Knovs pristojen za vpogled v kadrovanje agencije, se bo po njenem mnenju pokazalo v nadaljnjih postopkih.

Tega si pred 30 leti ni upal niti Ertl, je tvitnil prvak opozicije Janez Janša, ki je na današnjem shodu Rešimo Slovenijo od direktorja Sove zahteval takojšen odstop. Isti Janša, ki je pred šestimi leti kot premier javno pojasnjeval poslancem, da preiskovalna komisija nima pristojnosti, da odloča, kdo bo zaposlen v Sovi, da te pristojnosti nima niti vlada, ampak v Sovi pristojni, komisija pa, da izvaja kvečjemu nadzor nad posebnimi pooblastili.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je po koalicijskem srečanju dejal, da odločitev Sove za zdaj težko komentira, si bo pa zadeve pogledal. Prav tako se ni opredelil, ali je v pristojnosti Knovsa tudi vpogled v kadrovanje Sove.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je poudaril, da je treba na vseh straneh spoštovati zakone in pravila igre. S komentarjem glede očitkov o zaposlitvi posameznice na Sovi bo počakal na konkretne podatke. Na vprašanje, ali zaupa predsedniku vlade, pa je odgovoril: "V tem primeru ne poznam zadeve. Pri vsem drugem mu zaupam."

Predsednica SAB Alenka Bratušek je v izjavi po seji vlade poudarila, da za DZ in Knovs po njenem mnenju noben dokument iz Sove ne bi smel biti tako tajen, da ga ne bi dobila. Morajo pa člani Knovsa istočasno po njenih besedah vedeti, kako se s temi dokumenti ravna, sicer so tudi sami odgovorni za to, kako se podatki iz njih razkrivajo.

Mahnič: Knovs ima pravico nadzirati vse, kar počne Sova

Podpredsednik Knovsa Mahnič je izrazil ogorčenje nad odločitvijo Sove, da Knovsu ne preda nekaterih dokumentov. Njihovo ravnanje je ocenil kot grobo zlorabo Sove za politične namene in rušenje ustavnega reda. Prepričan je, da ima direktor Sove Kozmelj za takšno odločitev podporo Šarca in da si je ne bi upal sprejeti sam.

Glede zahtevanih dokumentov je pojasnil, da je Knovs zahteval samo življenjepise kandidatov za delovno mesto, ki ga je zasedla Šarčeva znanka. "Pri tem smo Sovi predlagali, naj na dokumentih zakrije imena in priimke, saj nas ti ne zanimajo. Želeli so namreč le preveriti, ali je imel kdo boljše reference od izbrane kandidatke. Glede na to, da nam teh dokumentov ne želijo poslati, je naš sum, da je bil kdo od ostalih kandidatov bolj primeren, upravičen," pravi.

Ob tem tudi zanika, da bi kdo od članov Knovsa javnosti izdajal tajne podatke Sove. "Tako prejšnji kot zdajšnji direktor sta na komisiji večkrat povedala, da je sodelovanje med Knovsom in Sovo korektno, ker informacije ne odtekajo v javnost. Poleg tega smo šli na Sovo preverjat le informacije, ki so že bile objavljene v javnosti," je dejal. Sam meni, da so nekatere informacije v javnost prišle s Sove same, zato Kozmelja poziva, naj "najprej počisti pred svojim pragom".

V Sovi so sicer možnost, da bi bil za posredovanje podatkov medijem po opravljenem nadzoru pooblaščene skupine Knovsa, ki ga je vodil Mahnič, kriv kak uslužbenec Sove, v sredinem dopisu Knovsu zanikali, saj da so bili še vsaj dve uri po koncu nadzora vsi brez komunikacijskih naprav.

Glede navedb, da Knovs nima pristojnosti preverjati postopkov zaposlitev na Sovi, pa Mahnič dodaja: "Nekateri direktorji si razlagajo zakon tako, da je Knovs pristojen samo za nadzor odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih. Mi se s tem ne strinjamo. Zadolženi smo za vse, kar Sova počne, tudi za kadrovsko politiko v primeru, da zaznamo, da je kaj narobe."

Knovs naj bi se sicer o tem, kako bo ravnal naprej, po besedah Mahniča odločil na izredni seji, ki bo v torek.

Tonin: Če ima direktor Sove čisto vest, naj podatke pokaže

Tonin pa je poudaril, da ima Knovs po zakonu podlago za nadzor nad celotno dejavnostjo obveščevalnih služb, tudi nad kadrovsko politiko in nad kadrovanjem. "Da je temu tako, pričajo dejstva, da nam obveščevalno-varnostne službe v svojih obdobnih poročilih redno poročajo tudi o kadrovski situaciji, da podrobno preverjamo finance, finančno stanje in poslovanje teh služb, in ker v naših službah zaposlitve in plače predstavljajo večji del finančnih sredstev, je logično, da preverjamo tudi zakonitost samega zaposlovanja."

Če to, kar trdi direktor Sove, torej da nismo pristojni za nadzor, drži, bi nas moral že na samem začetku zavrniti in povedati, da to ni naša pristojnost, je še dejal Tonin. "Če tega ni naredil, je prispeval k temu, da so se nepooblaščenim osebam razkrivali podatki Sove, kar pa ve, da ne sme."

"Težko razumem, zakaj nam Sova ne želi dati podatkov, če je vse ok /.../ Če ima direktor čisto vest, potem nima kaj skrivati, naj nam podatke pokaže!" je še pozval Tonin. Skrb zaradi odtekanja podatkov, na katero se sklicuje direktor Sove, je po njegovem mnenju "absolutno nezadosten oz. nezakonit razlog za onemogočanje nadzora". V zakonu je po njegovem mnenju natančno predpisano, kdaj lahko direktor Sove Knovsu omeji nadzor, in skrb oz. bojazen, da bi informacije odtekale, zagotovo ni ena od stvari, ki bi direktorju dajale podlago, da lahko omeji nadzor.