Dolga pot do referenduma

Prvi korak
Da lahko posameznik, skupina volilcev ali stranka vloži pobudo za referendum, morajo pobudniki zbrati najmanj 2500 podpisov volivcev. Te nato skupaj z zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati tudi referendumsko vprašanje, predajo v državni zbor. Ta nato odloči, ali bo referendum dovolil ali ne.

Če pa državni zbor meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Pred slabima dvema letoma so namreč poslanci sprejeli spremembe referendumske ureditve v ustavi, po katerih so odslej določene tudi vsebine, o katerih referendum ni mogoč.

Tako se na referendumu ne sme več odločati o naslednjih vsebinah:
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna;
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč;
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb;
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Tretji korak
Če državni zbor pobudi po referendumu ugodi, imajo pobudniki 35 dni časa, da zberejo najmanj 40 tisoč overjenih podpisov za razpis referenduma. Po novem referenduma ne more več zahtevati tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Če državni zbor zavrne pobudo, morajo pobudniki počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki odloči v tridesetih dneh.

Državni zbor pa lahko zavrne razpis referenduma tudi po zbranih 40 tisoč glasovih. Pobudniki bi v tem primeru morali tožiti državni zbor pred ustavnim sodiščem, da bi dosegli razpis referenduma.

Četrti korak
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. A odslej pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Glede na sedanje število volivcev mora torej proti zakonu glasovati okoli 340 tisoč volivcev. To denimo pomeni, da če bi bila volivna udeležba na referendumu 39-odstotna, zakona ne bi zavrnili niti, če bi proti glasovalo 51 odstotkov udeležencev referenduma.

Če referendum uspe
Tudi, če bi referendum uspel, pa državni zbor ni več vezan na njegov izid. Pred spremembo ustave poslanci ob uspešnem referendumu zakona niso smeli odločati eno leto, zdaj pa bi lahko po zavrnitvi novele predlagali nov zakon.

Državni svet lahko uporabi veto
Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pobudo za sprejem odložilnega veta lahko vloži osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina. Pobuda za odložilni veto je sprejeta, če je število oddanih glasov "za" večje od števila oddanih glasov "proti", pri čemer mora za sprejem predloga odložilnega veta glasovati najmanj enajst državnih svetnikov.

Poslovnik DZ pa določa, da državni zbor o zakonu ponovno glasuje na prvi naslednji seji. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, kar je 46 poslancev. A glede na to, da je za spremembe zakona glasovalo 51 poslancev, popolnega preobrata ni za pričakovati. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.