Slovenija

Dolga pot do arbitražnega sporazuma

Ljubljana, 06. 06. 2010 17.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Pot do današnjega dne je bila dolga in naporna, na trenutke celo napeta. Glavna akterja sta bila premier Pahor in njegova hrvaška kolegica Kosorjeva.

Spomnimo se, kako se je hrvaško-slovenska težava glede meje odvijala in zapletala vsa ta leta. Pot do današnjega dne je bila dolga in naporna, na trenutke celo napeta. Sledi kronologija pomembnejših dogodkov, povezanih z arbitražnih sporazumom.

13. oktober 2008 - Slovenija je Hrvaško opozorila, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tiste, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je zanikal obstoj takih dokumentov, izrazil pa pripravljenost podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje.

19. december 2008 - Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci z EU zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij.

Pahor in Kosorjeva
Pahor in Kosorjeva FOTO: Reuters

21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22.1. v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo. Vladi sta jo načelno podprli (slovenska 26.2.; hrvaška 9.3.), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu.

25. marec 2009 - Rehn je predstavil nov kompromisni predlog, ki naj bi prvič vseboval ad hoc arbitražo.

22. april 2009 - Rehn je predstavil še en predlog, ki je vseboval petčlansko arbitražno sodišče. Hrvaška ga je sprejela 5.5. (8.5. tudi v saboru), Slovenija pa je 19.5. predlagala več dopolnil.

15. junij 2009 - Rehn je predstavil s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog. Slovenija je menila, da bi bil ta t. i. drugi Rehnov predlog sprejemljiv.

18. junij 2009 - Hrvaška je zavrnila drugi Rehnov predlog in tako izstopila iz procesa pogajanj ob posredovanju Evropske komisije; to je sicer Zagreb zanikal.

23. junij 2009 - Rehn je dejal, da je sedaj čas, da državi sami najdeta rešitev.

1. julij 2009 - Odstopil je hrvaški premier Ivo Sanader. Kot enega od razlogov je navedel neuspeh pri napredovanju Hrvaške na poti v EU zaradi slovenske blokade.

7. julij 2009 - Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je slovensko zunanje ministrstvo povabilo Zagreb, naj se vrne k pogajanjem o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga. Nadaljevanje pogajanj so slovenske parlamentarne stranke podprle 23.6.

31. julij 2009 - Prvo srečanje premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Kosorjeve v Trakošćanu na Hrvaškem. Sporočila sta, da sta se dogovorila o okviru za nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU in za rešitev vprašanja meje.

11. september 2009 - Premierja Pahor in Kosorjeva sta se v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga ob posredovanju EU. Kosorjeva je poslala švedskemu predsedstvu EU izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje.

19. september 2009 - SLS je začel zbirati podporo za naknadni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu. Do konca meseca so zbrali 6000 podpisov podpore, novembra pa so sporočili, da imajo zagotovljene podpise vseh 38 opozicijskih poslancev.

Borut Pahor in Jadranka Kosor v Karnjski Gori-7
Borut Pahor in Jadranka Kosor v Karnjski Gori-7 FOTO: Aljoša Kravanja

2. oktober 2009 - Hrvaška je odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Hkrati so se nadaljevala pogajanja o meji ob posredovanju švedskega predsedstva EU na podlagi drugega Rehnovega predloga. Ker je imel predlog spremenjeno časovnico, sta nato državi na tehničnem sestanku uskladili sporazum tudi glede tega.

4. november 2009 - Premierja Pahor in Kosorjeva sta v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo po tem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo.

9. november 2009 - Hrvaška premierka Kosor je podpisala enostransko izjavo o neprejudiciranju, v kateri vlada v Zagrebu poudarja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.

9. november 2009 - Poslanske skupine koalicijskih SD, LDS, Desus in Zares so v DZ vložile predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Vlada je 19.11. predlog podprla. Po presoji ustavnega sodišča 23.3.2010 so poslanske skupine 30.3. predlog umaknile.

17. november 2009 - Slovenska vlada je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala v DZ, zaradi pomislekov v javnosti pa tudi v mnenje ustavnemu sodišču.

17. november 2009 - Slovenska vlada je sprejela enostransko izjavo, v kateri je poudarila, da se s hrvaško enostransko izjavo in njeno vsebino ne strinja in da nima učinka na vsebino sporazuma.

20. november 2009 - Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino ratificiral arbitražni sporazum. Za je glasovalo 129, proti pa šest poslancev, med njimi Ivo Josipović, ki je bil kasneje izvoljen za predsednika Hrvaške. V zakonu o ratifikaciji so sprejeli tudi enostransko izjavo.

14. januar 2010 - Hrvaška državljanska pobuda Morje je kopno je na hrvaško ustavno sodišče poslala pobudo za oceno ustavnosti arbitražnega sporazuma.

2. februar 2010 - Državni zbor je z 47 glasovi za in 31 proti zavrnil predlog zakona, ki ga je vložila poslanska skupina SLS, po katerem bi DZ o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino.

23. marec 2010 - Slovensko ustavno sodišče je presodilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo in temeljno ustavno listino; ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji.

26. marec 2010 - Predsedniki parlamentarnih strank so se na srečanju s premierom Pahorjem dogovorili za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu.

31. marec 2010 - Premier Pahor je na neformalnem srečanju s hrvaško kolegico Kosorjevo v Zagrebu povedal, da se je prvič sešla mešana komisija za odprta vprašanja.

Pahor in Kosorjeva
Pahor in Kosorjeva FOTO: Reuters

19. april 2010 - Državni zbor je ob obstrukciji opozicijskih SDS, SLS in SNS ratificiral arbitražni sporazum z glasovi vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije in poslancev narodnih skupnosti. V zakonu o ratifikaciji je sprejel tudi slovensko enostransko izjavo.

26. april 2010 - Skupina 86 poslancev vseh poslanskih skupin je v DZ vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu.

3. maj 2010 - Na izredni seji je DZ z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu 6. junija.

7. maj 2010 - Pred referendumom se je začela uradna kampanja.

7. maj 2010 - V okviru priprave slovenske argumentacije za arbitražno sodišče se je na MZZ prvič sešla posvetovalna skupina 20 uglednih osebnosti. Znova se bodo srečali po referendumu ne glede na njegov izid.

26. maj 2010 - DZ je na zahtevo skupine 37 poslancev SDS, SLS in SNS na izredni seji govoril o hrvaški enostranski izjavi. S 43 glasovi za in 31 opozicijskih glasov proti so sprejeli sklep, da se je DZ znova seznanil z informacijo o okoliščinah razpisa referenduma.

1. junij 2010 - Začelo se je tridnevno predčasno referendumsko glasovanje.

6. junij 2010 - Referendum.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Trglav
07. 06. 2010 08.17
Opa, kam pa je izginil moj komentar? Bil je že objavljen in očitno, cenzuriran. Pa ne bomo več pisali! ADIJO!
KrEnKrNeki
07. 06. 2010 07.57
Prav zanimivo, da je največ folka bilo za v Kopru, za katerega mislim da se ne motim če rečem da je glede tega najbolj prizadeto. Očitno jim AS prav ugaja. Za ostali del Slovenije pa, vsaj v veliki večini, ne vem kaj se sploh ima za pritoževat.
ananna
06. 06. 2010 21.31
Jaz predlagam ta dan za dela prost dan konec koncev imamo nove meje in s tem novo drzavo le to je vredno proslaviti,me pa skrbi malo kako to pojasniti v zgodovinski obliki ?Cemu vse to?konec koncev so ljudje prelivali kri in bili boje za meje svojih drzav?Bo treba spreminjati ucbenike ?Hura vsi iz nove slo!Pa pustimo to lLjubljani tam se jim tako al pa tako ni treba nic bati,ribe so ribe ni kaj, pa ceprav hrvaske.Slava jim
lotmerzanec
06. 06. 2010 19.38
Mislim,da ni konec kajti če bo sporazum sprejet se vam v Ljubljani ni česa bati! Ljudje ob meji pa se lahko začnejo pripravljati ali bodo vzeli Hrvatško državljanstvo ali se bodo preprosto odselili z ozemlja kjer imajo svoje domove!
VolilecSI
06. 06. 2010 19.31
hans.plesko
06. 06. 2010 19.20
Glede na paralelne volitve je konec več kot 20 letnega prerekanja . Žalostno je to, ker je Slovenijo razdelilo spet na levomisleče in desnico. Osebno mislim da ravno ta problem NE BI SMEL ineti ničesar s politično orientacijo.