Slovenija bo v obdobju dveh let sprejela 250 oseb, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav, je po današnjem dogovoru ministrov EU o razporeditvi okoli 55.000 beguncev, povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.
Ta dogovor je velik napredek in korak v pravi smeri, je še poudaril Špenga in napovedal, da se bo dogovor začelo uresničevati jeseni, saj je treba še do konca izvesti postopke odločanja v EU.
Današnji dogovor je velik napredek in korak v pravi smeri, je poudaril Špenga in napovedal, da se bo dogovor začelo uresničevati jeseni, saj je treba še do konca izvesti postopke odločanja v EU.
Pridobiti je treba mnenje Evropskega parlamenta, ki se pričakuje septembra, in nato odločitev še formalno potrditi.
Slovenija je vseskozi izpostavljala odgovornost tako do svojih državljanov kot do drugih ter da lahko na svoje ozemlje sprejme le toliko ljudi, kot jih je v določenem času sposobna oskrbeti in jim nuditi vso potrebno pomoč, je poudaril Špenga.
'Država mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje'
Prav tako je Slovenija vseskozi izpostavljala vidik varnosti. "Država namreč mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje, in mora imeti na voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja varnosti sprejem nevarnih oseb zavrne," je pojasnil državni sekretar in dodal, da so ti pomisleki upoštevani.
Po prvem predlogu Evropske komisije naj bi Slovenija sprejela 702 begunca, naknadno je bil predstavljen nov predlog razdelitvenega ključa, v okviru katerega se je zavezala k sprejemu 250 oseb v dveh letih.
Najprej bomo za namestitev uporabili državne, kasneje morda tudi privatne kapacitete
Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo načrt za nastanitev in oskrbo vseh oseb ob prihodu v Slovenijo, kar je zahtevna naloga, ključno bo sodelovanje ostalih resorjev, za delo, družino in socialne zadeve, izobraževanje, zdravje, javno upravo in obrambo, je izpostavil državni sekretar.
V prvi fazi se bodo uporabile zmogljivosti notranjega ministrstva, na primer azilni dom na Viču, ki sprejme do 200 oseb, in integracijske hiše, v drugi fazi zmogljivosti ostalih resorjev znotraj javne uprave, v tretji fazi pa v primeru nenapovedanih migracij tudi privatne kapacitete, je pojasnil državni sekretar.
230 prosilcev za mednarodno zaščito bo imelo pravico do osnovne oskrbe, ki poleg nastanitve zajema še prehrano, obleko, obutev in higienske potrebščine. Mesečno naj bi za oskrbo na azilanta porabili 330 evrov. 20 tistih, ki bodo prišli iz tretjih držav, bo že imelo status begunca in s tem tudi avtomatično pravico do socialnih transferjev v višini 269 evrov mesečno.
Državni sekretar je še opozoril, da je trenutno na prehodu iz Srbije na Madžarsko dnevno približno 1000 oseb in da je mogoče v primeru zaprtja madžarske meje pričakovati, da bo kak odstotek teh ljudi prišel tudi v Slovenijo. Za primer takšnih nenapovedanih migracij je vlada prejšnji teden sprejela krizni načrt ukrepanja.
Cerar: Zagotoviti bo potrebno kapacitete
Načrte za oskrbo beguncev je danes ob podpisu sporazuma o pomoči socialno najšibkejšim po sprejemu zakona o odpisu dolga v Sloveniji komentiral tudi premier Miro Cerar v odgovoru na vprašanje, ali bi država lahko namenila svoja stanovanja za socialno najšibkejše. Povedal je, da zdaj pregledujejo, kako je s temi stanovanji in da bo določen del kapacitet treba nameniti migrantom.
"Zagotoviti moramo toliko kapacitet, da ne bodo ljudje potem tukaj izgubljeni, ampak da bodo počeli nekaj koristnega, upam, da tudi za našo in širšo družbo," je menil predsednik vlade.
